Letošnje poletje obeta izobilje kumar, ki so odlično poletno živilo s prijetno osvežilnim okusom in številnimi zdravju koristnimi hranili. Kumare lahko uporabimo v solati, kot okusno prilogo, v juhi ali celo v sladici. V nadaljevanju vam predstavljamo različne načine, kako lahko sezono kumar kar najbolje izkoristite.
Tradicionalne in sodobne priprave kumar
Kumare so tipična poletna jed, ki najbolj teknejo sveže in hladne. Z različnimi dodatki lahko pričaramo bogate in raznolike okuse. Dobro se ujamejo z jogurtom ali kislo smetano, okus lahko zaostrimo s česnom ali čebulo, oplemenitimo pa jih lahko s kisom ali limoninim sokom. V solati lahko kraljujejo samostojno ali v kombinaciji s paradižnikom, papriko in stročjim fižolom. Za solato jih grobo naribamo ali narežemo na tanke kolobarje. Če so zelo velike in zrele, jim izdolbemo semena, sicer pa uživamo cele. Podobno je z lupino: mlade kumare le operemo, odrežemo vrhove in poljubno narežemo, starejše pa po potrebi olupimo.
V tradicionalni kuhinji najdemo večinoma surove kumare, izjema so tople jedi v omaki. Te po različnih krajih prepoznamo pod različnimi imeni, mnogi poznajo tople murke, omako, ki je najboljša v kombinaciji z nežnim pire krompirjem. Zraven lahko ponudimo kos mesa, pečenega na žaru, ali pa kuhano govedino.
V času obilja vrtnin se svežih kumar zlahka prenajemo, zato ponujamo nekaj zanimivih možnosti, kako jih pripraviti v loncu, ponvi ali pekaču. Popečemo jih podobno kot bučke.
Popečene kumare
Srednje velike kumare narežemo na trakove, dolge nekaj centimetrov. Naložimo jih v namaščen pekač, pokapljamo z oljčnim oljem in začinimo. Če želimo pikantno, dodamo malce čilija, lahko pa jih premažemo s strtim česnom. Dodamo različna sveža zelišča, potresemo z naribanim parmezanom in pečemo pol ure na 200 stopinjah Celzija.
Kumare v ponvi ali voku
Kumare lahko dodamo mešani zelenjavi, ki jo pražimo v ponvi ali voku. Začinimo jih s poljubnimi svežimi ali suhimi zelišči oziroma začimbami. Poigravamo se lahko z okusi: z ingverjem, kajenskim poprom, sojino omako za orientalski pridih, ali pa pripravimo slajšo različico z javorjevim sirupom.
Recepti za pripravo kumar
V nadaljevanju vam predstavljamo osem odličnih receptov, s katerimi boste letošnjo sezono kumar kar najbolje izkoristili. Presenečeni boste, saj smo na seznam uvrstili tudi izjemno osvežilno sladico.
Kumare v omaki
Kumare v omaki so za marsikoga ena najbolj priljubljenih poletnih jedi. V osnovi gre za zelo preprosto, kmečko jed, ki so jo pripravljale že naše babice, recept pa se prenaša iz roda v rod. Obstajajo različni recepti, med drugim tudi za kumare v smetanovi omaki.
Mlečne kumare
Mlečne kumare so zelo preprosta, a odlična in prijetno osvežilna poletna jed. Priprava je zelo preprosta, osnovni recept pa lahko prilagodimo po svojih željah. Jemo jih samostojno, s kosom kruha ali prepečenca, ali pa jih postrežemo kot prilogo najrazličnejšim jedem.
Tople murke (kumare s krompirjem)
Tople murke oziroma kumare s krompirjem so preprosta domača jed na žlico s prijetnim okusom po kumarah. Zraven ponudimo domač kruh.
Tzatziki
Če ste kdaj obiskali Grčijo, ste zelo verjetno poskusili tzatziki. Gre za osvežilno grško kumarično solato, ki se tradicionalno postreže k jedem z žara. Odlična je tudi kot omaka, v katero pomakamo koščke pita kruha.
Priprava tzatzikija
Tzatziki je priljubljena in zelo osvežilna solata oziroma omaka iz kumar in jogurta, ki velja za kralja predjedi grške kuhinje. Za njegovo pripravo potrebujemo le nekaj preprostih sestavin, ki jih imamo poleti skorajda vedno pri roki. Sama priprava je zelo hitra in enostavna ter ne vključuje kuhanja.
- Grški jogurt: Poiščite kakovosten in polnomasten jogurt, da bo čim bolj kremast. Izogibajte se jogurtom z nizko vsebnostjo maščob ali uporabi navadnega jogurta, saj imajo ti izdelki višjo vsebnost vode in ne zagotavljajo tako bogate in kremaste teksture.
- Kumare: Najboljše so angleške ali perzijske kumare, saj imajo manjša in manj vodena semena.
- Česen: Poskrbi za bistven okus. Uporabite vsaj dva do tri stroke sveže naribanega ali drobno nasekljanega česna. Če vas moti vonj, lahko količino nekoliko zmanjšate in iz stroka odstranite srednji zeleni del.
- Limonični sok: Dodatek limoninega soka pomaga osvežiti okuse ter uravnoteži bogastvo jogurta in oljčnega olja. V tradicionalnem receptu ga sicer ne uporabljajo, a priporočamo ga za čudovito svežino. Namesto njega lahko uporabite tudi kanček kisa.
- Oljčno olje: Malo kakovostnega oljčnega olja tzatzikiju doda bogat okus.
- Začimbe: Sesekljan svež koper doda zeliščno noto, obvezno dodamo tudi sol in poper po okusu.
Skrivnost dobrega tzatzikija tiči v tem, da kumare dobro odcedimo in da uporabimo dober grški jogurt, ki jedi doda značilno kremasto strukturo. Če imajo kumare tanek olupek, jih ni treba lupiti, v primeru trše lupine pa jih najprej olupite. Kumare nato naribajte ali narežite na drobne kocke. Rahlo jih posolite in pustite stati 10 do 15 minut, da spustijo odvečno vodo. Iz kumar nato kar z rokami ali krpo iztisnite čim več odvečne tekočine - tako preprečite, da bi tzatziki postal voden. Odcejene kumare zmešajte z jogurtom, česnom, limoninim sokom, oljčnim oljem in koprom. Obilno začinite s soljo in poprom.
Za najboljši okus pustite tzatziki v hladilniku vsaj 30 minut, a največ eno uro, da se okusi med sabo lepo povežejo. Če boste pustili tzatziki pred serviranjem predolgo stati, se lahko zgodi, da se bo jogurt ločil, zaradi česar bo omaka postala vodena. Tzatziki je najbolje uživati na sobni temperaturi, ne pa naravnost iz hladilnika. Tako njegov edinstven okus pride najbolj do izraza. Zato ga iz hladilnika vzemite približno 15 do 20 minut pred serviranjem. Za tradicionalen grški pridih ga okrasite s črno oljko in prelijte z malo oljčnega olja.
Doma narejen tzatziki hranite v hladilniku največ dva do tri dni, ker potem postaneta vonj in okus česna premočan.
Nasveti za najboljši tzatziki
- Dodajte ščepec mletega kumina ali sumaka za zemeljski, aromatični pridih. Po že pripravljenem tzatzikiju lahko pred serviranjem potrosite malo mlete sladke ali pikantne paprike.
- Vmešajte žlico sezamovega masla (tahinij) za oreščkast priokus in dodatno kremnost.
- Okrasite tzatziki s hrustljavimi popečenimi pinjolami, lešniki ali orehi.
- Popestrite ga s svežimi zelišči, kot so meta, peteršilj ali drobnjak.
- Za pikanten okus vmešajte žličko srirache ali paste harissa.
- Za bogatejši okus tzatziki popestrite z dodatkom nadrobljene fete.
Kako tzatziki postrežemo?
Tzatziki lahko postrežemo kot predjed ali prilogo k pečenemu mesu in zelenjavi, kot pomako za pita kruh ali svežo zelenjavo, narezano na rezine. V Grčiji je tzatziki obvezen dodatek k souvlakijem, slastnim piščančjim ražnjičem, ki se postrežejo s pita kruhki, odlično pa dopolni tudi falafel ali gyros.
Kvašene kumare
Kvašene kumare, ki jim v Prekmurju pravijo tudi 'skvašeni ugorki' ali 'pocani murki', so odlična priloga kuhani klobasi in narezkom, tradicionalno pa se servirajo potresene z mleto papriko in postrežene s kosom kruha z zaseko. Za njihovo pripravo je najbolje uporabiti kumarice za vlaganje, ki so že malo prerastle.
Kremna kumarična juha s krompirjem
Recept je danes morda nekoliko pozabljen, ampak je zelo hiter in enostaven, zato boste uživali tako v odličnem okusu juhe kot tudi v sami pripravi. V juho lahko vmešamo tudi žlico ali dve kisle smetane ali navadnega, tudi grškega jogurta. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Skuhamo v slani vodi in odstavimo. Čebulo in česen olupimo in sesekljamo, korenje očistimo in grobo naribamo. Dodamo česen in čebulo, premešamo, in ko česen zadiši, dodamo na kolobarje narezane kumare, ki jih po potrebi olupimo in odstranimo semena. Solimo in popramo, malo dušimo. Dodamo kuhan krompir in pretlačimo, če želimo kremno juho, pa zmeljemo s paličnim mešalnikom. Potresemo s sesekljanim koprom in postrežemo.
Kumarična granita
Če niste še nikoli poskusili iz kumar narediti sladico, je čas, da poskusite kumarično granito. Sladica je namreč odličnega okusa in zelo osvežilna, zato je kot nalašč primerna za poletne vrtne zabave.
Kumarična solata s kislo smetano
Okusen obrok, še zlasti primeren za vroče poletne dni, ko navadno posegamo po jedeh, ki nas ohladijo in osvežijo. K solati se odlično prileže kos rženega ali polnozrnatega kruha, postrežete pa jo lahko tudi kot prilogo pečenemu mesu ali ribam.
Bolgarska hladna kumarična juha (tarator)
Tako kot je v poletnem času za Grčijo značilen tzatzik, tako je za Makedonijo in Bolgarijo značilen tarator - hladna juha oziroma "tekoča" solata, pripravljena iz kumar, jogurta, česna in orehov. Priprava je hitra in preprosta, jed pa je tako dobra in osvežilna, da lahko v hipu postane vaša najljubša izbira za vroče poletne dni.
Kumare: Več kot le osvežitev
Kumare spadajo med bučnice in so sestavljene večinoma iz vode, saj kar 95 % njihove mase predstavlja voda. To pomeni, da so odlične za hidracijo in primerne za vse, ki želijo lahek, a hranljiv jedilnik. Poleg vode vsebujejo tudi nekaj vitaminov in mineralov: vitamin K, vitamin C, kalij, magnezij in vlaknine. Ena od njihovih prednosti je, da blagodejno vplivajo na prebavo. Zaradi nizke energijske vrednosti (okoli 15 kcal na 100 g) so kumare primerne za vse, ki pazijo na vnos kalorij.
V ljudskem izročilu so znane tudi kot »pomirjevalna zelenjava«, saj hladen obkladek iz rezin kumar pogosto uporabljamo za pomirjanje utrujenih oči ali razdražene kože. Zagotovo jim lahko rečemo, da so slovenska super hrana.
| Hranilo | Količina |
|---|---|
| Energijska vrednost | 15 kcal |
| Ogljikovi hidrati | 3,6 g |
| Sladkorji | 1,7 g |
| Beljakovine | 0,7 g |
| Maščobe | 0,1 g |
| Vlaknine | 0,5 g |
| Kalij | 150 mg |
| Vitamin K | 16 µg |
Vzgoja in shranjevanje kumar
Kumare so precej hvaležne rastline, če jih posadimo ob pravem času in jim zagotovimo osnovne pogoje, in sicer toploto, vlago in dovolj prostora za rast.
Kdaj sadimo kumare?
S setvijo začnemo spomladi, ko je zemlja že ogreta, saj so kumare občutljive na mraz. V notranjih prostorih jih lahko sejemo že konec marca, na prosto pa jih presadimo po 15. maju, ko ni več nevarnosti pozebe. Če jih sejemo neposredno na prosto, to običajno storimo v drugi polovici maja.
Tla, gnojenje in opora za kumare
Kumare najbolje uspevajo v rahli, odcedni zemlji, ki dobro zadržuje vlago. Priporočljivo je gnojenje s kompostom že jeseni ali spomladi pred sajenjem. Kumare potrebujejo redno zalivanje, najbolje zjutraj ali zvečer, pri čemer moramo biti dosledni, saj ne prenašajo dobro suše. Zaradi bujne rasti jim je smiselno pripraviti oporo, po kateri se vzpenjajo. Opora za kumare je preprost način, kako lahko zmanjšamo stik plodov s tlemi, izboljšamo zračenje in olajšamo obiranje. Uporabimo lahko mreže, lesene ograje ali druge vertikalne strukture.
Dobri in slabi sosedje kumare
Kumare dobro uspevajo v bližini koruze, fižola in solate, slabše pa ob krompirju in zeliščih, kot je žajbelj. Če opazimo rumenenje listov ali upočasnjeno rast, je pogosto vzrok preveč vlage ali prenizka temperatura tal. Pomembno je tudi redno odstranjevanje plevela, saj zadržuje vlago in zmanjšuje zračenje.
Kako shranjujemo kumare?
Kumare so najboljše sveže, saj sicer hitro izgubljajo svojo hrustljavost. V hladilniku jih hranimo v predalu za zelenjavo, najbolje ovite v kuhinjsko papirnato brisačo, ki vpije odvečno vlago. Vlaganje je še vedno priljubljen način ohranjanja kumar. Klasični recepti vključujejo vodo, kis, sladkor, sol in zelišča (koper, hren, gorčična semena). Tako pripravljene kumare so lahko prijetna osvežitev tudi pozimi.
Slovenske kumare v kulinariki
Čeprav lahko kumare uspešno vzgojimo doma, večina gospodinjstev še vedno poseže po kupljenih. Pri tem je zelo pomembno, da podpiramo domače pridelovalce. Slovenske kumare, ki jih najdemo na tržnicah ali v lokalnih trgovinah, so pogosto nabrane na dan prodaje in prepotujejo le kratke razdalje. To pomeni več svežine, boljši okus in manjše obremenjevanje okolja. Večji pridelovalci kumare običajno gojijo v rastlinjakih, kjer lažje nadzorujejo temperaturo in vlago ter s tem zmanjšujejo uporabo zaščitnih sredstev.
Kumare so zaradi svoje nevtralne a sveže arome odlična sestavina številnih poletnih jedi. Najpogosteje jih uporabljamo sveže, narezane v solate ali kot prigrizek, toda iz njih lahko pripravimo tudi lahke juhe, smutije in celo priloge k glavnim jedem. Med klasične jedi sodi kumarična solata s kislo smetano, ki je osvežilna, vendar polnega in bogatega okusa. Ko iščemo nekaj lahkega, pride prav recept za hladno EKO kumarično juho, pripravljeno s česnom in svežim koprom. Če želimo, da nas jed bolj nasiti, pa lahko posežemo po nekoliko bolj krepki različici. Tedaj je idealna kumarična juha s krompirjem, ki je idealna tako za tople kot za hladnejše dni. Priprava je enostavna, okus pa vedno navduši.
Zaradi visoke vsebnosti vode (več kot 95 odstotkov) so kumare odličen vir hidracije. V zadnjih letih zato postajajo priljubljena sestavina zelenjavnih sokov, smutijev in detox napitkov.
Pogosta vprašanja o kumarah
- Kdaj sadimo kumare? Kumare sadimo na prosto po 15. maju, ko ni več nevarnosti pozebe. V zaprtih prostorih jih lahko sejemo že konec marca.
- Katere so glavne stvari, ki jih moramo vedeti preden se lotimo sajenja kumar? Potrebujejo toploto, sončno lego, hranljivo in dobro odcedno zemljo ter redno zalivanje. Rastline potrebujejo dovolj prostora, pogosto pa jim je smiselno dodati tudi oporo za vzpenjanje.
- Ali kumare sadimo ali sejemo? Oboje je mogoče. Sejemo jih neposredno na gredo ali pa vzgojimo sadike in jih presadimo na prosto.
- Kako preprečiti, da kumare postanejo grenke? Grenkoba v kumarah je običajno posledica vročinskega stresa ali nerednega zalivanja. Pomaga, če jih redno zalivamo, predvsem v jutranjih urah, in jih zaščitimo pred premočnim soncem.
- Kakšna je razlika med solatnimi in vlagalni kumari? Solatne kumare so običajno večje, z manj semeni in tanjšo lupino. Vlagalne so krajše, čvrstejše in manj vodene - zato se bolje obdržijo v kozarcu brez mehčanja.
- Lahko kumare zamrznemo? Kumare vsebujejo veliko vode, zato jih za zamrzovanje ni priporočljivo uporabljati surove.