Slovenija se ponaša z bogato in raznoliko kulturno dediščino, ki se odraža v številnih tradicionalnih dejavnostih, obrtih in kulinaričnih mojstrovinah. Ena takšnih dejavnosti, ki je uvrščena v register nesnovne kulturne dediščine, je oglarjenje. To starodavno obrt danes v Sloveniji goji okoli sto oglarjev, ki vsako leto proizvedejo dobrih 500 ton oglja. Posebej aktivni na tem področju so na Dolah pri Litiji, kjer oglarjenje ohranja več kmetij, ter v Oglarski deželi, kjer polovico vsega slovenskega oglja skuhajo v hribih nad Litijo.
Oglarska tradicija na domačiji Brinovec
Na Dolah pri Litiji, na približno 700 metrih nadmorske višine, se z oglarjenjem ukvarja 16 kmetij, ki nadaljujejo tradicijo, ki so jo v te kraje prinesli italijanski oglarji. Ena izmed teh je oglarska domačija Brinovec, ki se ponaša z 95-letno tradicijo. Tu oglarstvo prenašajo iz roda v rod, danes pa skupaj delujejo kar tri generacije družine Brinovec: Mirko z očetom Vinkom ter sinovoma Miho in Tomom.
Družinska kmetija v vasi Slavina obsega 52 hektarjev zemlje, od tega 10 hektarov obdelovalnih površin, preostalo pa je gozd. V hiši živi devet članov, ki se preživljajo s kmetijstvom, mizarstvom in vse bolj tudi z oglarjenjem. Kot pojasnjuje Mirko Brinovec, se je pristop k oglarjenju v zadnjih 15 letih spremenil: "Še do pred 15 leti je bilo kuhanje oglja zgolj to, da ga skuhaš in prodaš. Marsikatera kmetija je na račun oglja in lesa tudi preživela. Potem pa je vse več znancev in mimoidočih izletnikov - skozi te kraje vodi tudi pohodna Oglarska pot - postalo pozornih na to, kaj delamo. Zdelo se jim je zanimivo, ugotavljali so, da tega nikjer več ne vidiš, zato smo ugotovili, da to stvar v izumiranju lahko tudi tržimo."
Domačija Brinovec je tako razvila učne programe za osnovnošolce in druge obiskovalce vseh starosti, vključno s starejšimi in planinskimi društvi. Njihov štirurni obisk, poimenovan "Oglar za en dan", je postal 5-zvezdično doživetje, ki ga je Slovenska turistična organizacija (STO) uvrstila v shemo Edinstvena doživetja Slovenije. Oglarska dežela tako ponuja lep izletniški dan, zlasti med marcem in novembrom, ko je dejavnost najbolj živahna.
Proces kuhanja oglja
Oglarska dejavnost se v zimskem času začne s sečnjo in pripravo lesa, ki ga do marca pustijo v gozdu, da se nekoliko osuši. Nato ga navezejo na kopišče, kjer ga začnejo skladati v obliki kupole. Ta postopek, če ga izvajajo štirje delavci, traja približno pet dni. Na les nato položijo travo, smrekove veje ali mokro listje, ki služi kot prepreka pred črno oglarsko zemljo, ki jo prekrijejo čez kupolo. Ta prevleka zagotavlja, da zemlja ne zdrsne med les in da se kopa pravilno skuha.
Ko je kopa pripravljena, sledi prižig, ki poteka od zgoraj. Skozi odprtino na vrhu vržejo nekaj trsk in žerjavico. Ko se začne kaditi, vsi vzkliknejo: "Naj kadi!" Prižig je slovesen dogodek, pri katerem po starem običaju kopo prižgejo ženske. Kot pojasnjuje Mirko Brinovec, se je v preteklosti šalilo, da bo ženska kriva, če bo šlo kaj narobe, vendar je pomembnejše, da so oglarji medsebojno povezani, da si lahko pomagajo v primeru neljubih dogodkov.
Srednje velika kopa se kuha od štirinajst dni do tri tedne, odvisno od vrste in kakovosti lesa, načina zlaganja, oglarja in vremena. Med kuhanjem v sredini kope dosežejo temperature nad 280 stopinj Celzija. Oglje predstavlja približno tretjino teže lesa, zato so oglarji nekoč oglje kuhali v gozdu in ga nato na ramah nosili domov. Danes imajo oglarji kopišča doma, s stalnim nadzorom, ki vključuje tudi nočno dežurstvo vsaki dve uri v prvih dneh kuhanja.
Povprečno velika kopa zahteva okoli 43 dni dela, od priprave lesa do razdiranja. Sledi ohlajanje oglja čez noč. Danes se oglje iz Oglarske dežele skoraj 100-odstotno uporablja za peko na žaru, zato je pomembna uporaba trdih listavcev, kot so bukev, gaber, hrast in leska, za doseganje kakovostnega oglja. Vsi okoliški oglarji svoje izdelke prodajajo pod skupno etiketo Oglarske dežele, letno pa skuhajo približno 250 ton oglja. Zaradi večjega povpraševanja od ponudbe se je tudi cena zvišala.
Slovenska kulinarika: Bogastvo okusov in gastronomskih doživetij
Slovenija ponuja izjemno bogato kulinarično dediščino, ki izhaja iz raznolikosti pokrajine, podnebja, zgodovine in sosednjih kultur. V Sloveniji je 24 gastronomskih pokrajin in tri vinorodne dežele, ki ponujajo skoraj 400 značilnih lokalnih in regionalnih jedi in pijač. Ta kulinarična raznolikost je ponos vsakega Slovenca.
Lokalna in regionalna kulinarika sta danes glavni gibali prehranskega razvoja po svetu. Slovenija, ki je od leta 2018 članica Evropskih regij gastronomije, ima velik potencial na tem področju. Poudarek je na inovativnih rešitvah jedi in jedilnih obrokov, ki temeljijo na lokalnih sestavinah.
Ključne značilnosti slovenske kulinarike:
- Regionalna raznolikost: Okusi se razlikujejo od Alp do Jadranskega morja, od Krasa do Panonske nižine. Vsaka pokrajina ima svoja zaokrožena gastronomska območja.
- Lokalne sestavine: 170 prepoznavnih jedi je pripravljenih iz lokalno pridelanih sestavin. Med njimi so zaščiteni siri, mesnine, klobase, olja in med.
- Vinska kultura: Tri vinorodne dežele (Primorska, Posavje, Podravje) ponujajo priznana vina, kot so teran, cviček, renski rizling in traminec. Obstaja 14 vinorodnih okolišev z vinskimi cestami.
- Najstarejša trta na svetu: V Mariboru raste skoraj pol tisočletja stara trta, ki je simbol mesta in pomemben del vinske dediščine.
Tradicionalne slovenske jedi
Slovenska kuhinja je poznana po številnih tradicionalnih jedeh, ki odražajo bogastvo in raznolikost lokalnih sestavin:
- Kranjska klobasa: Zaščitena z geografskim poreklom, ikona slovenske kulinarike, ki jo lahko spoznate na kulinaričnih poteh po mestih, kot sta Radovljica in Ljubljana.
- Potica: Nepogrešljiv del slovenske kulturne dediščine, še posebej ob praznikih. Obiščite stare pekarne in kmetije, kjer jo še vedno pripravljajo z različnimi nadevi (orehi, rozine, pehtran, čokolada).
- Štruklji: Sladki ali slani, kuhani ali pečeni, so kulinarična specialiteta, ki jo je treba doživeti v restavracijah in gostilnah po starih receptih.
- Bograč: Srčna jed slovenskega vzhoda, zlasti Prekmurja, cenjena zaradi bogate kombinacije mesa, krompirja in začimb. Festival Bogračfest v Lendavi je posvečen tej jedi.
- Prleška tünka: Meso, shranjeno v svinjski masti, značilno za regijo Prlekija, ki odraža globoko povezanost kulinarike in podeželske dediščine.
Poleg teh jedi Slovenija ponuja tudi širok nabor juh, različnih vrst mesa, zelenjavnih solat (kot je solata iz regratovih listov) ter jedi iz divjačine in gozdnih sadežev.
Gastronomska doživetja in dogodki
Slovenija ponuja nepozabna gastronomska doživetja na prostem, v naravi, ob morju, v vinogradih ali na ulici. Tisti, ki iščejo vrhunske kulinarične izkušnje, lahko obiščejo restavracije, ki jih je prepoznal Michelin ter Gault&Millau, ter se prepustijo okusom najboljših slovenskih chefov.
Pomembni gastronomski dogodki in iniciative:
- Odprta kuhna: Najbolj priljubljena gastronomska tržnica v Sloveniji, ki predstavlja raznolikost slovenske in svetovne kulinarike na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Občasno se odvija tudi v drugih krajih.
- Solinarski praznik v Piranu: Obiskovalci odkrivajo skrivnosti pridelave soli in uživajo v darovih morja na Tartinijevem trgu in v Sečoveljskih solinah.
- Festivali vina: V termalni Panonski Sloveniji in drugih regijah potekajo kulinarični dogodki, posvečeni vinu in lokalnim dobrotam.
- Bogračfest: Festival v Lendavi, posvečen tradicionalni enolončnici bograč.
- Festival Stare trte v Mariboru: Praznovanje najstarejše trte na svetu, ki vključuje svečano trgatev, martinovanje ter predstavitev štajerskih vin in lokalnih dobrot.
- Teden restavracij: Dogodek, kjer sodelujoče restavracije ponujajo posebne degustacijske menije po znižani ceni.
Slovenske kuharice E07 (napovednik)
Slovenija je dežela, kjer se okus in zgodovina prepletata v vsakem krožniku. Z vodnikom lahko doživite pravo esenco slovenske kuhinje ter spoznate bogato tradicijo, ki se izraža v vsakem grižljaju. Izvirno kulinariko je lepo okušati, še lepše pa jo je doživeti.
Tradicionalno slovensko večerno doživetje: V Ljubljani je možno doživeti tradicionalno slovensko večerjo z živo glasbo, ki združuje slovenske kulinarične dobrote, spoznavanje kulturne dediščine in zabavo. Dogodek traja približno 2,5 ure, zanj pa je potrebnih vsaj 2 udeležencev. Na voljo so tudi posebni meniji (vegetarijanski, brez glutena, brez laktoze).
tags: #kulturne #dejavnosti #kuhanje