Lipa, mogočno listopadno drevo, je v slovenskem prostoru cenjena že stoletja, tako zaradi svoje lepote kot tudi zaradi izjemnih zdravilnih lastnosti, še posebej njenih cvetov. Lipov čaj je priljubljen napitek, ki ponuja vrsto koristi za zdravje, vendar je pri njegovi uporabi pomembno poznati tudi določena opozorila in omejitve.
O lipi in lipovcu
Lipa ali velikolistna lipa (Tilia platyphyllos Scop.) je listopadno drevo, ki v višino zraste do 40 metrov in pogosto doseže visoko starost, tudi več kot 500 let. Je zelo podobna lipovcu (malolistna lipa ali Tilia cordata Mill.), ki je ponavadi nekoliko nižji, cveti pozneje kot lipa, ima precej več cvetov ter v kotičkih žil rdečkasto rjave dlačice na spodnji strani listov. Lipa in lipovec sta dve različni drevesni vrsti, njun križanec pa je Tilia x europaea. Botanična razlika med obema vrstama na področju zdravilstva ni pomembna, saj imata njuni drogi enak učinek.
Listi lipe so srčaste oblike, na vrhu priostreni, z napiljenim robom, v kotičkih žil na spodnji strani listov vidimo šopke belkastih dlačic. Njeni cvetovi, ki se najpogosteje nabirajo za čaj, so rumenkasto bele barve, imajo močan vonj ter so izjemno bogati s cvetnim prahom. Lipa ima navadno do 5 cvetov nad ovršnim listom, medtem ko jih ima lipovec tudi do 15. Cvetovi lipe visijo navzdol, medtem ko so cvetovi lipovca razporejeni štrleče v vse smeri. Plod navadne lipe je zelo trd in olesenel peterorob orešek, grahove velikosti.
Lipa raste v mešanih gozdovih, ob cestah, v drevoredih in parkih. Kot osamelec jo pogosto najdemo v središčih vasi, ob cerkvah, na kmečkih vrtovih in dvoriščih.
Nabiranje lipovih cvetov
Lipa cveti nekje od maja do julija; lipa običajno cveti junija, lipovec pa v prvi polovici julija. Takrat jo tudi obiramo, najbolje ob opoldanskih urah na topel in sončen dan. Za čaj nabiramo lipove cvetove skupaj z ovršnimi listi. Pomembno je, da nabiramo komaj odprle cvetove, saj naj bi cvetovi lipe s starostjo razvili narkotične lastnosti. Lipove cvetove nabiramo samo za eno sezono, saj stara droga izgubi zdravilne učinke, kar lahko opazimo kot spremenjeno barvo cvetov - postanejo rdečkasti.
Nabiranje lipovih cvetov v naravi je omejeno na 2 kg na osebo na dan. Posušene lipove cvetove sušimo v senčnem in zračnem prostoru, kjer temperatura ne presega 40 °C. Uporabljamo sveže posušeno drogo.
Zdravilne lastnosti in uporaba lipovega čaja
Pitje lipovega čaja vpliva na spodbujanje in povečanje odvajanja vode (deluje kot diuretik) ter znojenje (diaforetik). Prav tako prispeva k znižanju povišane telesne temperature in spodbudi delovanje telesnega imunskega sistema. Moderna medicina je potrdila učinke za lajšanje gripoznih in prehladnih obolenj.
Lipa se uporablja predvsem pri prehladih in gripi, kašlju ter hripavosti. Zaradi vsebnosti sluzi, ki jih vsebujejo cvetovi, se lokalno zmanjša draženje sluznice in s tem tudi kašelj. Poleg tega ima lipa spazmolitične lastnosti, zato vpliva na sproščanje krčev gladkih mišic. Znižuje krvni pritisk, zaradi česar se jo lahko uporablja pri povišanem krvnem pritisku, povezanem s poapnenjem žil in živčno napetostjo.
Deluje tudi kot sedativ, saj njena eterična olja nekoliko umirjajo napetost, blažijo tesnobnost in depresijo ter prinašajo miren spanec. V ljudski medicini je poznana tudi uporaba lipovih cvetov za lajšanje blagih psihičnih napetosti in stresa.
Učinkovine lipovega cvetja so eterično olje s farnezolom kot glavno učinkovino, sluz, vosek, flavonoidi, čreslovine, sladkor in vitamini. V cvetovih lipe je visoka koncentracija flavonoidov, drugih antioksidantov in minerala kalija. Lipa med drugim vsebuje dva antioksidanta: kvercetin in kumarin.
Priprava lipovega čaja
Priprava lipovega čaja je preprosta. Eno do dve čajni žlički (2 do 4 g) posušenih lipovih cvetov poparimo s 150 ml vrele vode. Pokrit poparek naj stoji 5 do 10 minut, nato ga precedimo. Tako pripravljen topel napitek pijemo dvakrat dnevno. Čaj lahko sladkamo po okusu, po možnosti z medom, namesto sladkorja.
Lipov čaj je še posebej dober in učinkovit v čajni mešanici skupaj s kamilico in bezgom. Pri prehladu je lipov čaj najbolj učinkovit v kombinaciji z bezgovimi cvetovi in kamilico. Pijemo ga tako toplega, kot zmoremo, torej čim bolj toplega.
Druge uporabe lipe
- Lipovo oglje: Je uporabno in zdravilno, saj pomaga pri hudi driski, ker veže strupe v črevesju. Lahko ga posipamo po gnojnih ranah, saj prav tako absorbira strupene snovi; takšno oblogo je treba po desetih minutah odstraniti. Lipovo oglje jemljemo z vodo pri akutnih zastrupitvah, pri bruhanju, zaprtju, proti driski ter pri želodčnih in črevesnih težavah. Pri velikih ranah ta postopek večkrat ponavljamo.
- Lipove kopeli: Večjo količino bolj koncentriranega lipovega čaja lahko dodamo v kopel za pomirjanje napetosti in pripravo na spanje. Kopeli so priporočljive tudi za majhne otroke. Cvetje lipe lahko damo tudi v blazino, kar prav tako pomiri in zaziba v spanec.
- Kulinarična uporaba: Mlade liste lipe ali lipovca lahko dodajamo solatam in sendvičem, saj imajo blag in nežen okus. Dario Cortese v svoji knjigi "Divja hrana" omenja lipo kot "solatno drevo".
- Lesarstvo: Lipa ima zelo mehek les, ki je primeren za izdelovanje drobnih predmetov in rezbarjenje. Iz njenega lesa so v preteklosti izdelovali tudi poganske malike.
- Pomen za čebele: Lipa je nadvse dragocena rastlina za čebele, saj daje obilo nektarja. Lipovi cvetovi imajo veliko cvetnega prahu, oziroma medičine. Zaradi napadov listnih uši na lipo je lipov med v večji meri sestavljen iz sladkih izcedkov listnih uši, ki jih čebele predelajo v med.
Opozorila in omejitve pri uporabi lipovega čaja
V kolikor lipov čaj pijemo zmerno in z njim ne pretiravamo, naj ne bi prišlo do neželenih stranskih učinkov. Vendar pa lahko ob prekomernem in dolgotrajnem uživanju (več kot teden dni ali več kot 3 mesece) negativno vpliva na srce in lahko povzroči srčne okvare.
Pitje lipovega čaja se odsvetuje vsem ljudem, ki imajo težave s srcem (npr. srčni bolniki, ljudje z boleznimi srca in ožilja) zaradi učinka povečanega znojenja in odvajanja vode, kar lahko privede do resnega poslabšanja njihovega zdravstvenega stanja. Prav tako se uživanje odsvetuje ljudem, ki so alergični na cvetove lipe.
Lipov čaj se ne priporoča otrokom, ki so mlajši od štirih let. Za otroke, starejše od štirih let, lahko pripravimo čaj največ dvakrat na dan, z 1 gramom posušenih lipovih cvetov na 150 ml vrele vode. Čaj naj se ne uporablja za lajšanje napetosti pri otrocih, ki so mlajši od 12 let. Ker ni podatkov o varnosti uporabe pripravkov iz cvetov lipe, se pitje le teh med nosečnostjo in dojenjem odsvetuje.
Če se simptomi, zaradi katerih uporabljamo pripravke iz lipovih cvetov, ne izboljšajo v enem tednu, je potrebno zdravljenje prekiniti in se posvetovati z zdravnikom. Pomembno je poudariti, da vsebine na spletnih portalih niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali s farmacevtom.
Edinstven pripomoček za čiščenje jeter - RAZSTRUPLJANJE TELESA z oblogami iz RICINUSOVEGA OLJA
Zanimivosti in simbolika lipe
- Potenje in aktivne snovi: Raziskovalci do zdaj še niso ugotovili, katera učinkovina v cvetovih lipe naj bi spodbujala potenje. Nekateri avtorji zato menijo, da naj bi do potenja prišlo predvsem zaradi uživanja vročega napitka, zaradi katerega ob bolezni zaužijemo večjo količino čaja.
- Zgodovinska uporaba: Drevo lipo so poznali in uporabljali že v kameni dobi. Iz mehkih notranjih delov lubja so pletli vrvi, košare in delali čevlje. Lipin pepel so posipavali po zorani zemlji, da bi jo zaščitili pred škodljivci.
- Simbolika: V večjem delu Evrope je lipa simbolizirala ljubezen in žensko lepoto ter milino. Je tudi simbol Slovenije. Lipa je od nekdaj veljala za zaščitniško drevo, zato so jo sadili sredi vasi in ob cerkvah. Pod njo so potekala sojenja, praznovanja, plesi ali pa so se pod njo zatekli med popoldanskim počitkom. Stari Slovani so verjeli, da lipa varuje pred čarovniškimi uroki in udarci strele, zato so jo sadili okrog hiš.
- Znane lipe v Sloveniji: Najbolj poznane lipe v Sloveniji so Najevska lipa na Ludranskem vrhu (obseg debla več kot 10 metrov), lipa na Tolstem vrhu pri Dravogradu in vaška lipa v Orehku pri Postojni. Za slednjo velja legenda, da naj bi pod njo počival vitez Erazem, na njegov grob pa naj bi jo posadilo njegovo žalujoče dekle.
- Pregovor: Lipa je tudi vir znanega pregovora: "Ne stoj kot lipov bog", ki pomeni, da je nekdo neroden ali molčeč. To reklo kaže na stare poganske čase, ko je bila lipa sveto in obredno drevo, iz katerega lesa so izdelovali poganske malike. V lipah naj bi prebivali duhovi, povezani z vitalnimi silami, kot sta rodovitnost in plodnost.
