Botanična Uvrstitev Krompirja
Krompir (Solanum tuberosum) sodi v družino razhudnikovk (Solanaceae), kamor razvrščamo tudi paradižnik, papriko, jajčevec in številne druge rastline. Medtem ko druge gospodarsko pomembne razhudnikovke, kot so paradižnik, paprika in jajčevec, oblikujejo užitne plodove nad zemljo, so pri krompirju užitni podzemni stebelni gomolji. Sicer je krompir enoletnica, zel zraste do 1 metra visoko, socvetja nosijo cvetove bele do vijolične barve. Plodovi krompirja so, če niso toplotno obdelani, neužitni oz. strupeni.
Zgodovina in Pomen Krompirja
Domovina krompirja je Južna Amerika, širše območje Andov, to je na ozemlju Peruja, Bolivije in Čila. Krompir je prišel v Evropo po odkritju Amerike (torej po letu 1492). Evropejci krompirja niso poznali, zato so se njegovemu uživanju dolgo časa upirali in rastlino gojili kvečjemu kot okrasno, spremembo v mišljenju pa je prinesla z vojno povezana lakota.
V vojni za bavarsko nasledstvo na Češkem konec 18. stoletja, so se sestradani vojaki namesto za cilje vladajočih začeli boriti za krompirjeve nasade, zato pravimo tej vojni tudi krompirjeva vojna. Druga polovica 18. stoletja je nedvomno najpomembnejše obdobje v evropski zgodovini krompirja. K drugačni miselnosti o krompirju je pomembno prispevala avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je leta 1767 izdala ukaz o pridelovanju in uporabi krompirja, pri čemer je poskrbela za objavo vsega, kar je bilo potrebno vedeti o krompirju. Na Slovensko je prišel v času Habsburške monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela izboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo.
S pridelavo in uporabo krompirja je bilo tesno povezano življenje naših prednikov, zaradi česar smo zasloveli kot »krompirjeva dežela« in »krompirjev narod«.
Prva Slovenija: Slovensko kraljestvo v Panoniji (Blatenska Slovenija – 1. del)
Je Krompir Sadje ali Zelenjava?
Krompir je izjemno hranljivo živilo, ki je že stoletja del naše prehrane. Vprašanje, ali je sadje ali zelenjava, se pogosto pojavlja zaradi njegove specifične narave.
Za splošno razumevanje, sadje je skupno ime za vse užitne sadeže večletnih kultiviranih in divje rastočih rastlin ter za nekatere oreške. Najpreprostejša definicija sadja je, da so to tisti sadeži narave, ki rastejo na grmičevju ali drevesih in so po okusu sladki ter vsebujejo več sladkorja kot zelenjava.
K zelenjavi in stročnicam sodijo vse rastline ali deli rastlin, ki jih surove ali termično obdelane uporabljamo za prehrano. Izmed teh so običajno izvzeta žita, sadje in včasih tudi krompir.
Botanično gledano, krompir spada med zelenjavo. Prihaja iz enoletne rastline, ki se goji zaradi užitnih gomoljev, del nad zemljo pa nima sadov. Po klasifikaciji, ki zelenjavo deli na podskupine glede na hranilno vrednost - zelena zelenjava, stročnice, rdeča in oranžna zelenjava, druga zelenjava in škrobnata zelenjava - krompir pričakovano sodi med slednje.
Krompir je škrobnata zelenjava. Škrobna zelenjava vsebuje precej več škroba kot druge kategorije zelenjave. Škrob je vrsta ogljikovih hidratov in je pravzaprav glavna vrsta ogljikovih hidratov v vaši prehrani. V preteklosti so ga prehransko uvrščali med škrobnata živila in ne med zelenjavo, vendar se je to v zadnjem času spremenilo in krompir danes prištevamo k zelenjavi. To pomeni, da ne vsebuje toliko vode kot druga zelenjava, zaradi česar dobimo več energije, več kalorij in je bolj nasiten.
Prehranska Vrednost Krompirja
Krompir je izjemno hranljivo živilo, ki je že stoletja del naše prehrane. Vemo, da vsebuje veliko škroba in nas zato nasiti za dolgo časa, a to še ni vse. Manj znano je, da ima krompir nasploh zelo ugodno sestavo. Kuhan krompir po možnosti z lupino je eno boljših živil, kar si jih lahko privoščite za zdravje.
Navadni krompir vsebuje 14,8 % ogljikovih hidratov, 3 % beljakovin in 0,1 % maščob. Procentualno krompir vsebuje veliko količino vode - skoraj 80 %, 17,5 % ogljikovih hidratov, 2 % beljakovin in 0,1 % lipidov. Večino vsebnosti ogljikovih hidratov predstavlja škrob.
Je vir mineralov kot so kalij, baker in mangan, v manjših količinah pa vsebuje tudi magnezij in železo. Od mineralnih snovi vsebuje največ kalija (421 mg na 100 g) in fosforja (57 mg na 100 g). Vsebuje tudi vitamin C (19,7 mg na 100 g) in vitamin B6, ki imata vlogo pri delovanju imunskega sistema, skupaj pa tudi prispevata k presnovi in absorbciji železa ter nastajanju rdečih krvničk.
Njegova energijska vrednost je za približno 30 % nižja v primerjavi s kruhom. 100 g krompirja ima povprečno 301 kJ (72 kcal). Pomembno je izpostaviti, da se energijska vrednost krompirja lahko močno poveča pri njegovi pripravi. Medtem ko je kuhan krompir (brez dodatkov) relativno nizko kalorično živilo z visoko nasitno vrednostjo, se z dodatki kot so maslo, smetana, zabela ali pri cvrenju v maščobi energijska vrednost hitro povečuje. Na povečano energijsko vrednost poleg dodatkov vpliva tudi izguba vode (npr. pri čipsu), ki prispeva k temu, da živilo postane bolj energijsko gosto, njegova masa pa se zniža, zaradi česar takšnega živila pogosto pojemo več.
Akrilamid je snov, ki jo kot neželeno najdemo predvsem v škrobnih živilih, tudi krompirjevem čipsu, ocvrtem krompirčku in pečenem krompirju. Akrilamid potencialno lahko vpliva na razvoj raka, zato pri uživanju in pripravi hrane skušajmo upoštevati nasvete, kako se mu v čim večji meri izogniti.
Sorte in Kulinarični Tipi Krompirja
Danes poznamo preko 3000 sort krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Gomolj krompirja pokriva rjava do vijolična kožica, meso pa je najpogosteje bele ali rahlo rumene barve, pri nekaterih sortah tudi drugih barv; poznamo tudi krompir modre ali vijolične barve.
Poleg raznolikosti sort v izgledu se med seboj močno razlikujejo tudi po okusu in lastnostih pri toplotni obdelavi - razkuhavanje ali čvrstost, moknatost ali vlažnost, zrnatost ali finost. Po teh lastnostih, ki jih imajo olupljeni in kuhani gomolji, razvrstimo sorte v štiri uporabne tipe: A, B, C in D:
Tip A:
Gomolji so čvrsti in se ne razkuhajo, po kuhanju ostane meso čvrsto, vlažno in fino. Se odlično reže.Tip B:
Gomolji so precej čvrsti s srednje čvrsto in drobnozrnato strukturo mesa. Primerni so za raznovrstno uporabo: kuhanje, cvrenje in praženje.Tip C:
Velja za precej moknat krompir z veliko škroba. Nekatere sorte se v vreli vodi razkuhajo in razpadejo. Meso je suho, dokaj grobozrnate strukture.Tip D:
Primeren za predelavo v škrob, ki se zelo razkuha. Meso je izrazito moknato in suho.Tipa AB in BC:
Sta vmesna tipa.
Gojenje in Pravilno Skladiščenje Krompirja
V Sloveniji sodi krompir še danes med pomembnejše poljščine. Gojimo ga na prostem, v gredicah ali na njivah. Krompir je za gojenje toplotno manj zahtevna rastlina, najbolje uspeva v zmernem podnebju ob zmerni preskrbi z vodo, saj je občutljiva na sušo. V času rasti potrebuje rahla in vlažna tla, dobro pognojena z organskimi gnojili. Zaradi bolezni in škodljivcev je pri gojenju potrebno kolobarjenje, na isto površino ga sadimo v obdobju 4 let.
Gomolje, poleg uporabe v človeški prehrani in za krmo živali, sicer uporabljamo tudi za industrijsko predelavo v neživilske izdelke.
Skladiščimo ga v primerno hladnem in temnem prostoru. Sončna svetloba povzroči v gomolju kopičenje zelo nevarnega alkaloida - solanina, ki je strupen (krompir obarva zeleno), zato zeleno obarvanih gomoljev ne uživamo. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava klorofila. Jedilni krompir, shranjen pri 4 ˚C, ne kali. Kalitev preprečuje plin etilen (sprošča se z dozorevanjem jabolk), ki zavira rast (torej kalitev), spodbuja pa zorenje.
Vpliv Krompirja na Zdravje in Priporočila za Uživanje
Krompir je v svojem bistvu poln različnih hranilnih snovi, zato je dobro osnovno živilo, ki ga vključimo v svojo prehrano. Kuhan krompir po možnosti z lupino je eno boljših živil, kar si jih lahko privoščite za zdravje. Da bi razumeli vlogo, ki jo ima krompir v zdravi prehrani, morate seveda ločiti kuhan krompir v oblicah od mastnega ocvrtega krompirčka ali maslenega pire krompirja. Čeprav je okusen in ga lahko uživamo na različne načine, lahko prepogosto uživanje ali nezdrava priprava škoduje zdravju.
Potencialna tveganja ob nezdravi pripravi ali prekomernem uživanju:
Visoka raven sladkorja v krvi:
Krompir vsebuje veliko ogljikovih hidratov, ki lahko povzročijo močan dvig ravni sladkorja v krvi, zlasti če ga uživamo v velikih količinah ali v predelani obliki (na primer pire krompir ali pomfrit). To je še posebej škodljivo za ljudi s sladkorno boleznijo ali tiste, ki so v rizični skupini.Povečanje telesne teže:
Ker je krompir kalorično bogato živilo, lahko pogosto uživanje vodi do povečanja telesne teže. To je še posebej izrazito, če krompir ocvremo ali uživamo z maslom, sirom in drugimi visokokaloričnimi dodatki.Možne prebavne težave:
Prekomerno uživanje krompirja lahko povzroči napenjanje, pline ali prebavne motnje. Prebavne težave nastanejo predvsem zato, ker krompir vsebuje veliko škroba, ki je lahko otežen za prebavni sistem, če ga uživamo v velikih količinah.Prehransko neravnovesje:
Čeprav je bogat z nekaterimi vitamini in minerali, krompir nima dovolj beljakovin, zdravih maščob in nekaterih ključnih vitaminov, potrebnih za splošno zdravje, če je prevladujoče živilo.Visok krvni tlak:
Uživanje krompirja, zlasti v ocvrti obliki, lahko prispeva k visokemu krvnemu tlaku. Dodana sol in nezdrave maščobe v ocvrtem krompirju povečajo raven natrija, kar lahko sčasoma povzroči hipertenzijo.
Kako jesti krompir na zdrav način?
- Najbolje je, da izberete cel, neolupljen krompir, da ohranite čim več hranilnih snovi.
- Priporočljivo ga je speči, skuhati ali pripraviti v pečici namesto cvrtja.
- Pomembno je tudi, da ga uživate zmerno in se izogibate zelenemu krompirju, saj je lahko škodljiv.
- Pripravimo ga lahko na mnogo različnih načinov (kuhanega, pečenega, kot pire, krompir v solati, celo namaz iz krompirja in podobno). Izvrsten je z dodatkom zelo različnih začimb.
