Krompirjeva plesen je ena najnevarnejših bolezni, ki lahko prizadenejo krompir, zlasti v hladnem in deževnem vremenu. Povzroča jo glivam podoben organizem, oomiceta Phytophthora infestans, ki lahko okuži vse dele rastline.
Vzroki in širjenje okužbe
Glavni vir okužbe predstavljajo posajeni, že okuženi semenski gomolji. Iz njih zrastejo rastline, ki so že nosilci bolezni. Zgodnji znaki okužbe se lahko pojavijo že med rastjo v obliki rjavih peg po steblu, ki vodijo do odmrtja rastnega vršička. V vlažnih pogojih je na teh mestih mogoče opaziti sivo bel micelij.
Ko se bolezen razširi na zdrave rastline, se to zgodi preko trosovnkov, ki jih prenaša veter. Sosednje rastline so običajno prve prizadete. Na listih se sprva pojavijo majhne svetlo sive ali svetlo rjave pege nepravilnih oblik, obkrožene s svetlo zelenim robom. Širjenje peg ni omejeno z listnimi žilami in v optimalnih razmerah bolezen hitro napreduje po celotni listni površini.
V vlažnem vremenu se na spodnji strani lista na obolelih mestih tvorijo trosonosci s trosovniki, ki so vidni kot sivo bele prevleke. Spodnji listi so pogosto bolj prizadeti zaradi večje zračne vlage v bližini tal, ki je ugodnejša za okužbo.
Bolezen se na steblu najpogosteje pojavi v pazduhah listnih pecljev, kjer se voda zadržuje najdlje. Na mestu okužbe steblo potemni.
Okužbe na gomoljih so sprva površinske, sčasoma pa lahko prodrejo tudi nekaj centimetrov v globino. Obolelo tkivo je suho, rdečkasto rjave barve in daje zrnat vtis, z ne povsem jasno mejo med zdravim in obolelim tkivom.
Phytophthora infestans se lahko razmnožuje na dva načina: spolno (redkeje) in nespolno (hitreje). Spolno razmnoževanje poteka ob prisotnosti dveh paritvenih tipov (A1 in A2), pri čemer nastajajo oospor. Te imajo debelo celično steno, ki jim omogoča preživetje v tleh več let. Nespolno razmnoževanje, ki je ključno za hitro širjenje bolezni, se začne z okužbo gostiteljske rastline s trosovniki ali zoosporami.
Idealni pogoji za kaljenje trosovnika so mokri listi ali zelo visoka zračna vlaga ob temperaturi med 18 in 24 °C. V takšnih razmerah klična hifa prodre v list in povzroči okužbo, ki se sprva kaže kot ena pega. V hladnejšem, deževnem vremenu (8 do 18 °C) se iz trosovnika sprostijo zoospore, ki povzročijo več peg hkrati, kar pospeši širjenje bolezni.
Inkubacijska doba, torej čas od okužbe do vidnih znakov bolezni, pri temperaturi 18-22 °C traja tri do pet dni. Na pegah nastajajo novi trosovniki, ki so vir nadaljnjih okužb.
Preventivni ukrepi
Za zmanjšanje okuženosti s krompirjevo plesnijo so ključni določeni preventivni ukrepi:
- Uporaba certificiranega semenskega krompirja.
- Skrb za pester kolobar, pri čemer naj gostiteljskih rastlin ne sadimo na isto mesto vsaj 3, še bolje pa 5 let. Širok kolobar zmanjšuje možnost širjenja bolezni z oosporami.
- Zmanjšanje gostote rastlin za izboljšanje zračnosti nasada.
- Dovolj visoko osipanje krompirja, da preprečimo prodiranje trosovnikov in zoospor skozi tla do gomoljev.
- Zatiranje samosevnega krompirja in ne puščanje nepokritih kupov odpadnega krompirja iz skladišč v bližini polj, saj so ti pogosto prvi vir okužbe v novi rastni dobi.
Izbira sorte krompirja
Pri izbiri sorte krompirja je pomembno upoštevati več dejavnikov, ki vplivajo na kakovost in odpornost:
- Odpornost proti boleznim: Priporočljivo je izbrati sorte, ki so odpornejše proti virusu Y, krompirjevi plesni, nematodam in krompirjevemu raku.
- Vsebnost suhe snovi: Ta lastnost močno vpliva na namen uporabe krompirja. Sorte z višjo vsebnostjo suhe snovi (škroba) so primernejše za pečenje, pomfrit, testo in cmoke, medtem ko so sorte z nižjo vsebnostjo primernejše za kuhanje. Za čips je idealna vsebnost med 21 in 23 %.
- Čvrstost mesa: Nekatere sorte imajo čvrsto meso, ki se ne razkuha, in so primerne za solate (razred A). Večina sort spada v razred B (srednja vsebnost sušine, ne pretrda konsistenca, večnamenske), medtem ko sorte v razredu C (višja vsebnost sušine, bolj moknate, razkuhajoče se) ustrezajo za pečenje in podobno.
- Aroma: Krompir ne sme biti sladek, kar je znak skladiščenja v hladnem. Preveč vodeni krompirji z nizko sušino imajo lahko prazen okus s kiselim priokusom ali celo grenkobo, ki jo povzročajo glikoalkaloidi (GA). Ti se tvorijo na svetlobi, zato postanejo gomolji zeleni.
- Sivenje po kuhanju: Ta pojav je sortno značilen, odvisen pa je tudi od rastnih razmer.
Pri izbiri sorte je ključno poznati lastnosti tal, želeno zgodnost pridelka, način varstva pred boleznimi in škodljivci ter namen uporabe. Rezultati sortnih preskusov neodvisnih institucij, kot je Kmetijski inštitut Slovenije, so lahko v pomoč pri izbiri.
Gojenje krompirja na vrtu
Za domač pridelek krompirja je priporočljivo upoštevati naslednje smernice:
- Izbira zemljišča: Zemlja naj bo rahla, brez večjega kamenja in z dobro drenažo.
- Organsko gnojenje: Gredice globoko prekopljemo, zdrobimo grude in pognojimo z organskim vrtnim gnojem (npr. 4 kg/ar).
- Nakaljevanje semena: Pospeši vznik za dva tedna in je še posebej primerno za zelo zgodnje sorte, zlasti pod kopreno. Uporabljamo zelo zgodnje sorte, zlasti pod kopreno. Nakaljevanje omogoča zgodnejši pridelek, še pred koncem maja.
- Sajenje ob primernih temperaturah: Krompir sadimo, ko temperatura tal doseže vsaj 8 °C. Dnevne temperature okoli 10-12 °C pospešijo segrevanje zemlje. V osrednji Sloveniji je to konec marca, če tla niso pokrita s snegom.
- Uničevanje plevela: Hitrejša rast plevela se lahko pojavi po vzniku krompirja pod kopreno.
- Gojenje pod kopreno: Omogoča zgodnejšo sajenje (sredi marca) in pridelek že pred koncem maja, še posebej v kombinaciji z nakaljenjem in uporabo naravnih krepilcev.
- Okopavanje in osipanje: Ko rastline zrastejo 15-20 cm, okopljemo in osipamo, da naredimo grebene. To zrahlja tla, odstrani plevel, zadrži vlago in prepreči zelenenje gomoljev. Pri okopavanju pazimo, da ne poškodujemo korenin. Zagotovimo vsaj 5 cm zemlje nad gomolji.
- Organsko dognojevanje: Ob osipanju lahko uporabimo organska gnojila na bazi alg ali organska gnojila za plodovke.
- Gostota sajenja: Priporočena gostota je štiri (pozne sorte) do pet gomoljev (zgodnje sorte) na kvadratni meter. Medvrstna razdalja naj bo 65-70 cm, v vrsti med gomolji pa 30-35 cm.
- Zalivanje: Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat tedensko, s 20-25 litri vode na kvadratni meter, da se zemlja namoči 20-30 cm globoko.
- Preventivna krepitev: Z naravnimi pripravki kot sta "hrošči stop" in "bolezni stop" lahko zmanjšamo pojavnost škodljivcev in bolezni.
- Tvorjenje gomoljev: Zgodnje sorte začnejo tvoriti gomolje pri višini rastline 15-20 cm.
- Pobiranje pridelka: Če je nasad močno prizadet od bolezni ali škodljivcev, okuženo cimo pokosimo ali populimo in odstranimo z njive. Gomolje pustimo v zemlji vsaj še tri tedne, da se kožica utrdi, saj spore plesni v zemlji po dveh tednih propadejo.
Sajenje krompirja po starem
Bakterijske in glivične bolezni
Poleg krompirjeve plesni, krompir napadajo tudi druge bolezni:
- Alternarija: Pojavlja se v obdobjih izmeničnega suhega in vlažnega vremena. Kaže se kot rjave pege na spodnjih listih, ki sčasoma počrnijo. Znotraj peg so vidni koncentrični krogi.
- Bakterijske bolezni (npr. iz rodu Pectobacterium): Povzročajo gospodarsko škodo, pri njihovem obvladovanju je širok kolobar (7 in več let) zelo pomemben ukrep.
- Talne glive in bakterije: Zaradi preozkega ali nepravilnega kolobarja se lahko prerazmnožijo glive, povzročiteljice bele noge, bele trohnobe, črne pikavosti gomoljev ipd.
Kolobarjenje kot ključni ukrep
Kolobarjenje je eden najpomembnejših ukrepov za ohranjanje rodovitnosti tal in zmanjševanje populacij škodljivih organizmov. Krompir zahteva čim širši kolobar, ki naj bo vsaj štiriletni, še bolje pa večletni. V kolobar naj vključujemo več botanično nesorodnih rastlin.
Pravilno kolobarjenje pomaga pri obvladovanju:
- Koloradskega hrošča: Ob ožjem kolobarju se hitreje pojavljajo težave.
- Karantenskih škodljivcev, kot so krompirjeve cistotvorne ogorčice.
- Strun (ličinke hroščev), ki ostanejo v tleh 3 leta.
- Samosevcev krompirja, ki so pomemben vir širjenja krompirjeve plesni in črne listne pegavosti.
Priporočljivi predposevki so eno ali večletne detelje, stročnice, oljna ogrščica, gorjušica, koruza in žita. V zelenjadarskem kolobarju moramo biti previdni, da ne sledijo razhudnikovkam ali plodovkam.
Uporaba fitofarmacevtskih sredstev
Za zatiranje krompirjeve plesni se uporabljajo za ta namen registrirani pripravki. Pomembno je, da prvo škropljenje opravimo pravočasno, še preden se bolezen pojavi. Če v nasadu najdemo plesen, ki je zrasla iz semenskega gomolja, samo škropljenje s fungicidi ni dovolj; okoliške rastline je treba temeljito pregledati.
Med registriranimi fungicidi so:
- COPFORCE EXTRA: Vsebuje cimoksanil in baker. Deluje preventivno, kurativno in kontaktno.
- RIVAL DUO: Vsebuje cimoksanil in propamokarb hidroklorid. Je sistemski fungicid s preventivnim delovanjem.
- NORIOS: Sistemični fungicid na bazi azoksistrobina, uporaben tudi za zaščito pred rjavo koreninsko gnilobo.
Baker je dovoljen v ekološkem varstvu krompirja proti plesni in se uporablja konec pomladi ter v začetku poletja. Priporočljivo je škropljenje ponavljati v skladu z navodili in posvetom s strokovnjakom.
Za zeleno gnojenje za zmanjšanje populacije nematod (krompirjevih ogorčic) se uporabljata oljna redkev in gorjušica.
Pomembna opozorila
- Popolnoma odporne sorte krompirja proti krompirjevi plesni ne obstajajo. Poligenična poljska odpornost ni več učinkovita proti novim, bolj agresivnim rasam.
- Odpornost sort z več R geni, ki izvirajo iz krompirju sorodnih vrst, je najbolj učinkovita v prvi polovici rasti, ob dozorevanju pa upada.
- Če je krompir zaradi krompirjeve plesni napaden zgodaj, odstranite okužene rastline ali liste, gomolje pa uporabite za kuhanje, da ustavite širjenje bolezni.
- Pri pobiranju pridelka, če je nasad močno prizadet in gomolji gnijejo, okuženo cimo odstranite, gomolje pa pustite v zemlji še vsaj tri tedne, da se kožica utrdi.
- Krompirjeva plesen napada tudi paradižnik. Bolezenska znamenja se na paradižniku pojavijo na listih, steblih in plodovih.
- Tudi kumare so dovzetne za plesen, zlasti če jih sadimo prehitro ali pretirano gnojimo.
tags: #krompir #plesen #kolobarjenje