Krompir, gomolj, ki nas dobro nasiti in je pogosto uporabljen kot priloga, izvira iz Južne Amerike, v Evropo pa so ga prinesli v 16. stoletju. Je ena od najbolj priljubljenih jedi, saj se gomolje lahko pripravi na številne načine. Za uspešno gojenje krompirja na domačem vrtu je ključno poznavanje pravilne priprave, sajenja in oskrbe, pri čemer igra pomembno vlogo tudi medvrstna razdalja.
Priprava in nakaljevanje semenskega krompirja
Nakup in pravilna priprava semenskega krompirja sta ključna koraka za uspešno vrtnarsko sezono. Semenski krompir je posebna kategorija krompirja, ki je namenjena sajenju in ne neposredni porabi. Pridobljen je iz zdravih, certificiranih virov, kjer je bila zagotovljena odsotnost bolezni in genske napake.
Izbira semenskega krompirja
- Pri izboru semena je pomembna debelina semenskih gomoljev oziroma kalibracija.
- Seme debeline 35-55 mm ima več energije, je bolj odporno proti hladnim pomladim in s tem zagotavlja boljši vznik, večji nastavek gomoljev in s tem tudi večji pridelek.
- Pri nakupu drobnejšega semenskega krompirja je pridelek ponavadi manjši.
- Uporabljamo samo zdrave in dobro nakaljene gomolje.
- Zaradi nevarnosti širjenja bolezni med semenskimi gomolji odsvetujemo rezanje gomoljev. Če za sajenje uporabljamo debelejše gomolje domačega krompirja, ki jih je treba rezati, nož sproti razkužujemo, prerezane dele gomoljev pa poškropimo ali potresemo s fungicidom, da ne gnijejo.
- Priporočljivo je izbrati sorte, pri katerih je v opisu označena odpornost proti boleznim: proti virusu Y, krompirjevi plesni, pa tudi nematodam oz. ogorčicam in krompirjevemu raku.
- Za vrtičkarje je zlasti primerno seme, namenjeno za ekološko pridelavo.
Nakaljevanje gomoljev
Nakaljevanje semenskega krompirja pospeši vznik za dva tedna. Nakaljujemo predvsem zgodnje sorte, s čemer dosežemo, da krompir vzklije tudi dva tedna prej kot sicer. Priporočljivo je tudi nakaljevanje nekaterih zelo poznih sort in sort, ki imajo počasno začetno rast. Nakaljevanje je priporočljivo za sajenje zelo zgodnjih sort, zlasti pod prekrivko.
- Nakaljevanje gomoljev pričnemo 14 do 21 dni pred sajenjem.
- Izberemo svetel in topel prostor (15 do 18 °C).
- Brsti naj zrastejo do 10 ali 15 mm, nič pa ni narobe, če so daljši (do 2 cm). Pri sajenju pazimo, da jih ne odlomimo.
- Priporočena temperatura nakaljevanja je od 12 do 15 °C. Pri teh temperaturah nakaljevanje traja dalj časa, vzkali več očes in na vrtu ali njivi zato požene več stebel.
- Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo za tiste zgodnejše sorte, ki oblikujejo manjše število debelejših gomoljev. Ostale zgodnje sorte običajno nakaljujemo pri višjih temperaturah (med 15 in 20 °C).
- Gomolje kalimo obvezno na svetlobi.
Priprava tal za sajenje
Krompir potrebuje ves čas svoje rasti rahla in vlažna tla, brez stlačenih, trdih plasti. Prst mora biti globoka, rahla, ne prekamnita, v njej ne sme zastajati voda.
- Idealen pH tal je med 5,5 in 7,5.
- Krompir v kolobarju običajno sadimo na prvo ali drugo poljino, ki je bila v letu sajenja ali leto prej gnojena z organskimi gnojili.
- Priprava in gnojenje tal jeseni. Krompir gnojimo z 100% organskim gnojilom v obliki pelet (npr. Plantella Organik K), ki ga je najbolje raztrositi čim bolj enakomerno pred oranjem v jeseni ali zgodaj pomladi.
- Tla obdelamo 20 do 30 cm globoko.
- V pomladanskem času pred rahljanjem običajno potrosimo mineralna gnojila, ki vsebujejo več fosforja in kalija.
- Štiriletni kolobar: Na isto površino ne sadimo krompirja vsaj štiri, izjemoma tri leta zapored, saj so krompir, paradižnik in jajčevci sorodniki, zato naj za krompirjem v kolobarju ne sledijo paradižnik ali jajčevci.
- Ključna so predvsem v globino rahla in drenažna tla, ki jih dosežemo z zastiranjem in neprekopavanjem.
Sajenje krompirja: Pravilna razdalja in globina
Sajenje v dovolj ogreta tla je ključnega pomena za hiter vznik in nemoteno rast krompirja. S sajenjem ne prehitevajmo, bolje je počakati na optimalne razmere.
Optimalni čas in temperatura sajenja
- Krompir sadimo navadno konec marca in v aprilu, ko je zemlja na globini sajenja ogreta na minimalno temperaturo 9 °C.
- Minimalna temperatura tal za kaljenje je 8-10 °C, optimalna pa 15-16 °C.
- Četudi so v začetku marca temperature dovolj visoke, je za sajenje krompirja prezgodaj, saj je velika možnost, da bo aprila še nastopila ohladitev. V osrednji Sloveniji je to konec marca, če tla niso pokrita s snegom.
- Pri odločitvi o ustreznosti termina za sajenje je odločilen podatek temperatura tal. Prepričamo se bodisi na spletni strani ARSO med agrometeorološkimi podatki ali uporabimo talni termometer; tla se bodo kmalu dovolj ogrela, če so dnevne temperature od 10 do 12 °C.
- Cilj pridelovalca je hiter vznik in hitra začetna rast nasada po sajenju, saj se tako lahko izognemo številnim težavam v pridelavi.
- Če sadimo v ne dovolj ogreta tla, bodo posajeni gomolji v hladnih tleh izgubili energijo za vznik in propadli.
Globina in gostota sajenja
Pravilna globina in gostota sajenja sta pomembni za razvoj gomoljev in lažje osipanje.
- Semenski krompir kalibraže 35/55 mm (debelo seme) sadimo na globino 5 do 6 cm.
- Semenski krompir kalibraže 28/35 mm (drobno seme) sadimo na globino 3 do 5 cm.
- Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. Pri plitki saditvi je sadilni jarek plitek, globok le 10 cm.
- Krompir sadimo v vrste na globino 3 debelin gomoljev v bogato pognojena tla.
Medvrstna razdalja in razdalja v vrsti
V domačih vrtovih krompir pogosto sadimo pregosto. Pravilna medvrstna razdalja zagotavlja dovolj prostora za rast in omogoča kasnejše osipanje.
- Priporočena medvrstna razdalja je 65 do 70 cm. Tako bo na voljo dovolj zemlje, da bomo kasneje lahko vrste tudi osipali.
- Medvrstna razdalja sajenja je lahko tudi 70 ali 75 cm.
- V vrsti posadimo gomolje 30 do 35 cm narazen, kar pomeni od tri do največ štiri gomolje na dolžinski meter. Sorto 'Kresnik' lahko posadimo malo gosteje.
- Za sprotno porabo posadimo cca. 4 m dolgo vrsto krompirja na osebo na razdalji 50 cm v vrsti.
- Če imamo gredo široko 100 cm, ga sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm.
- Na gredi širine 75 cm imamo dve možnosti:
- Če bomo hitro pobirali mlad krompir, potem stisnemo 2 vrsti na medvrstni razdalji 45 cm.
- Če pa ga bomo posadili za skladiščenje, se držimo priporočene razdalje ter sadimo v eno vrsto. V tem primeru imamo slab izkoristek prostora, saj če h gredi prištejemo še vrtne poti, dobimo kar 120 cm razmaka.
- Pravilo za gostoto sajenja je štiri (pozne sorte) do pet gomoljev (zgodnje sorte) na kvadratni meter.
- S pomočjo vrvice za sajenje lahko pripravite brazde, v katere nato na vsakih 30 centimetrov posadite krompir. Rastline bodo imele dovolj prostora za rast, če so brazde med seboj razmaknjene za vsaj 70 centimetrov.
Sajenje krompirja na balkonu ali terasi
V vrtnih centrih so sedaj naprodaj posebna dvoslojna korita za sajenje, ki jih lahko uporabite za sajenje krompirja na balkonu. Eno od korit ima vdolbinice, ki omogočajo, da laže odstranite zrele gomolje. To korito se nato namesti v običajno korito za rastline.
Če krompir sadite v korita, morate poskrbeti le, da ne bo prišlo do zastajanja vode. Za to v korito položite koščke gline ali pesek, nato pa ga napolnite s prstjo za sajenje. Pozneje lahko v prsti pripravite tudi brazde.
Nega krompirja med rastjo
Skrb za krompir med rastjo je ključna za zdrav razvoj rastlin in obilen pridelek.
Osipanje krompirja
Osipanje ali ogrinjanje krompirja je pomemben ukrep za zaščito gomoljev in spodbujanje rasti.
- Ko bodo rastline pognale iz zemlje, ne smejo več pomrzniti.
- Ko bodo dosegle višino približno 15 centimetrov, jih obdajte z zemljo iz prostorčkov med vrsticami.
- Poskrbite, da svetloba ne bo osvetlila gomoljev, saj se v nasprotnem primeru lahko na krompirjih pojavijo zeleni predeli z visoko vsebnostjo solanina. Tako boste zagotovili tudi bogato žetev.
- Krompir okopljemo in rastline osipljemo (naredimo grebene), ko zrastejo od 15 do 20 cm visoko.
- Tla tako prerahljamo, uničimo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli.
- Pazimo, da ne poškodujemo korenin in podzemnih stebel. Če je nad gomolji vsaj 5 cm zemlje, s tem preprečimo, da bi se spore plesni, ki bi jih dež spral z listov, prebile do gomoljev.
- Lahko pa krompir malo osujemo že na začetku in bo zaradi višje temperature pod zemljo prej vzkalil.
- Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.
- Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo. Zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila.
Zalivanje in plevenje
- Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden.
- Če krompir na vrtu zalivamo, porabimo za kvadratni meter od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo od 20 do 30 cm v globino.
- Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Plevele pri pridelavi krompirja v domačih vrtovih običajno uravnavamo z redno pletvijo, okopavanjem in osipanjem.
- Uničevanje plevela. S plevelom utegnemo imeti težave zlasti po vzniku krompirja pod prekrivko.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Krompir napada vrsta škodljivcev in bolezni. Pomembna je preventiva in zgodnje ukrepanje.
- Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans) je najbolj nevaren uničevalec krompirja. V ugodnih pogojih lahko okuži liste in steblo in gomolj. Za okužbo so dovzetne bolj pozne sorte krompirja ter tiste, ki so manj odporne. Bolezen je povzročila lakoto na Irskem v letu 1840.
- V primeru dežja rastline posušite, da bi tako preprečili bolezni.
- Včasih lahko pomagajo ekološka sredstva, kot je izvleček preslice ali Bio Plantella Chitosan.
- Če imamo težave s strunami (ličinke hroščev pokalic, Elateridae), v času sajenja krompirja uporabimo bodisi insekticid, ki vsebuje entomopatogeno glivo Beauveria bassiana (njegova uporaba je dovoljena tudi v ekološki pridelavi), ali različne izboljševalce tal, ki imajo vpliv tudi na talne škodljivce. Gomolje lahko zajedajo tudi bramorji.
- Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno.
- Tvorjenje gomoljev: Zgodnje sorte začnejo tvoriti gomolje, ko so rastline visoke od 15 do 20 cm.
Protecting Potatoes from Pests
Uporaba prekrivk
- Zgodnje sorte prekrivamo z vlakninastimi prekrivkami.
- Posevke prekrijemo takoj po sajenju. Za prekrivanje uporabimo vlakninaste ali koprenaste prekrivke, s katerimi ustvarimo ugodnejšo mikroklimo in omogočimo hiter vznik nakaljenih gomoljev.
- Pred spomladansko pozebo ga obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.
- Gojenje pod prekrivno tkanino: Zaradi višjih temperatur pod tkanino lahko zgodnje sorte v osrednji Sloveniji posadimo že sredi marca, krompir bo vzklil v začetku aprila, pridelek bomo imeli še pred koncem maja. Rast še pospešimo z nakalitvijo semena. Ko mine nevarnost slane, krompir odkrijemo.
Sorte krompirja in njihova uporaba
Krompirje lahko razdelimo v različne kategorije, kar je odvisno od tega, ali pridelke obiramo zgodaj ali pozno. Konsistenco kuhanega krompirja določi vsebnost škroba in proteinov. Krompirjeva kaša in olupki pa so lahko rumene, rdeče, vijoličaste, modre ali črne barve ter okrogle, podolgovate ali zakrivljene oblike, kar je odvisno od sorte. V splošnem so starejše sorte bolj aromatične. Ni posebnega razloga, zakaj se sortam krompirja vedno daje ženska imena. Ena od možnih razlag je, da imena izhajajo iz ženske oblike besede »krompir« v številnih jezikih. Nekateri pa verjamejo, da so pridelovalci sorte krompirja poimenovali po svojih ženah ali hčerkah.
Razdelitev po času dozorevanja in uporabi
- V domačem vrtu najraje posegamo po zgodnjih sortah krompirja, ki jih izkopljemo po 60 do 75 dneh.
- V praksi ne poznamo univerzalnega tipa krompirja, ki bi bil ustrezen za vsestransko uporabo v kulinariki. Zato delimo sorte krompirja v različne kuharske tipe (ločimo jih v štiri uporabne tipe).
- Na izbiro sorte pri manjših pridelovalcih pomembno vpliva okus krompirja in namen uporabe (ali želimo krompir za pečenje ali kuhanje).
Primeri sort
V Sloveniji imamo zelo široko ponudbo različnih sort krompirja. Starejše slovenske sorte so 'Kresnik', 'Jana', 'Vesna', 'Cvetnik', novejše pa 'Kis-mirna', 'Pšata' in 'Kis-sora'. Nekatere so odporne na bolezni in prilagojene klimatskim razmeram.
Nekatere znane sorte vključujejo:
- Arrow: Najzgodnejša sorta, srednje dobro se skladišči. Visoke, hitre in zanesljive pridelke zagotavlja tudi v bolj sušnih in stresnih letih.
- Casablanca: Vsestransko uporabna v kulinariki (kuhanje, pečenje in cvrtje). Uspešno nadomešča sorto 'Maris bard'.
- Esmee: Odporna na bolezni in viruse, primerna za kuhanje in pečenje.
- Arizona: Srednje zgodnja sorta. Za solate, praženje in pečenje. Zelo rodovitna, primerna za vse vrste tal in dobro kljubuje različnim vremenskim razmeram.
- Alouette: Srednje zgodnja sorta. Rumeno meso pokriva rdeča kožica. Zelo okusna jedilna sorta za svežo porabo, pranje in pakiranje. Dobro se skladišči, odlično nadomestilo sorte 'Desiree'.
- Rudolph: Srednje pozna sorta, odporna na bolezni. Gomolje prekriva rdeča kožica z belim mesom. Vsestransko je uporabna v kulinariki. Dobro rodnost zagotavlja tudi v slabših pridelovalnih razmerah.
- Carolus: Srednje pozna sorta. Uporabljamo jo za svežo porabo, pripravo odličnega okusa in za cvrtje.
- Fianna in Bistra: Imata krem belo meso, ovalne gomolje z rumeno barvo kožice. Primerni sta za skladiščenje.
- Kis-sora: Krem belo meso, okroglo ovalne oblike gomoljev, rumena kožica.
- Sorte kot so 'Concordia' in 'Birgit' imajo belo meso, podolgovato ovalne gomolje in belo barvo kožice, primerni sta za kuhanje in pečenje.
- 'Constantia' in 'Agata' sta za kuhanje in pečenje, podolgovato ovalni, barva kožice pa rumena.
- 'Kifeljčar': Eden najbolj znanih slovenskih sort.
- 'Mona Lisa' in 'Manitou' imata svetlo rumene barve in okrogle ovalne gomolje. 'Mona Lisa' je odporna na krompirjevo plesen.
Pobiranje pridelka
- Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi.
- Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej.
- Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši.
- Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo.
- Če je nasad močno prizadet od krompirjeve plesni in v tleh gomolji že gnijejo, ne smemo narediti napake in krompirja nemudoma izkopati. S plesnijo okuženo cimo pokosimo ali populimo in odstranimo z njive, gomolje pustimo v zemlji vsaj še tri tedne, da se kožica utrdi. Spore plesni v zemlji bodo po dveh tednih propadle.
- Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir »osipali«. Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo.
