Kralj Matjaž: Legenda, ki spi v gori Peci
Legenda o Kralju Matjažu je globoko zakoreninjena v slovenski kulturi in predstavlja simbol upanja ter pravičnosti. Po ljudskih pripovedkah Kralj Matjaž globoko spi v votlini gore Pece, medtem ko se mu brada dolga stoletja ovija okoli mize. Verjame se, da se bo prebudil, ko bo brada dovolj dolga, in tedaj bo na Koroškem ponovno zavladala blaginja.
Po koroških ljudskih pripovedkah se bo "Matjaž prav gotovo nekoč prebudil. Pred njegovo jamo bo na božično noč zrasla zelena lipa. Od polnoči do ene ure bo cvetela tako opojno, da bo napolnila vso okolico s prijetno vonjavo. Po enournem cvetenju se bo posušila. Na to posušeno lipo bo Matjaž na jurjevo (praznik pomladi) obesil svoj ščit in tedaj bo lipa ozelenela. Potem bo prišel Matjaž s svojo vojsko na dan, premagal in zatrl bo vse svoje sovražnike, pregnal bo krivico s sveta in ustanovil zlate čase."
Ohranilo se je več legend o kralju Matjažu, ki pripovedujejo o dogodkih iz njegovega življenja. Največkrat je slišana naslednja: "Nekoč, že dolgo bo tega, je na Slovenskem vladal bogat in pravičen kralj po imenu Matjaž. Bil je naše gore list. Mir in blaginja sta vladala v deželi. Pa je z vzhoda pridrla horda strašnih Turkov in napadla deželo. V neenakem boju sta se Matjaž in njegova vojska hrabro borila, a vojaki so padali drug za drugim, dokler ob kralju ni ostala samo še peščica mož. Ko je kralj sprevidel, da so Turki premočni, se je z vojsko pognal v beg in ker je bil pravičen vladar, ni bil ubit, ampak se je pred njim odprla gora in ga vzela vase. Tam zdaj za mizo spi s svojimi vojaki in ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli mize, se bo slovenski kralj prebudil in prišel odrešit svoje, pod tujci zatirano ljudstvo."
Poznana je zgodba o kralju Matjažu, ki pogumno, z zvijačo in z neizmerno ljubeznijo reši svojo ženo Alenčico pred Turki in Sultanom, pa tudi o siromašni deklici, ki se ji je nekoč prikazal. Pripoved govori tudi o možu, ki mu je bilo v resnici ime Matija Korvin in ki je vladal slovenskim deželam v času Karantanije. Dobri kralj je nudil pomoč vsakomur, ki jo je potreboval; pod njegovo vladavino so bili zlati časi in je bila blaginja za vse, tudi za malega človeka. Drugi vladarji pa so mu bili nevoščljivi in so združili vojske proti njemu. Vnela se je silovita bitka z veliko premočjo drugih vojsk, a kralj Matjaž ni umrl v boju. S preživelimi vojaki se je umikal in zavetišče mu je ponudila gora Peca. V njeni skrivni votlini se je usedel za mizo, ostali so se posedli okoli njega in zaspali. Legenda pravi, da se bo prebudil, ko mu bo brada zrasla okoli mize, da bo tedaj pred votlino sredi zime zrasla lipa, da bodo na Koroškem spet zlati časi in da bo rešil slovensko ljudstvo.
Kralj Matjaž danes: Kip, umetnost in praznovanja
Kralj Matjaž še vedno spi, vendar njegova prisotnost živi v sodobnem času. V bližini doma na gori Peci je za obiskovalce urejena votlina z njegovim bronastim kipom, ki pričara obiskovalcem realnost legende.
Pogumen, dober in pošten kralj Matjaž živi tudi v današnjih časih. V neposredni bližini planinskega doma na mali Peci je umetno izdolben rov z votlino, v kateri je njegov bronasti kip. Podoba legendarnega kralja je vtisnjena tudi v skalo mogočne gore; leta 2006 jo je v skalni steni najvišjega vrha Pece uzrl koroški kantavtor Milan Pečovnik - Pidži.
Njegovemu visočanstvu v čast že od leta 1992 vsako leto ob koncu januarja v Črni na Koroškem pripravijo zimsko pravljico, imenovano "Gradovi kralja Matjaža". Osnovna zamisel prvih organizatorjev je bila, da bo kralj potreboval svoj grad, ko se bo prebudil, doslej pa so zgradili že več kot 1450 snežnih gradov in skulptur.
"Seveda se kralj Matjaž ob posebnih priložnostih in vztrajnih glasnih prošnjah in klicih tudi kdaj pa kdaj zbudi in zakoraka med svoje pridne, zveste podanike in obiskovalce dežele pod Peco. Rad se odzove na prošnje otrok in otroškega živžava, kadar ga vabijo v svojo sredo. Posebno rad pa vsaj enkrat na leto obišče graditelje snežne pravljice pod svojo veličastno goro. S svojim večstoletnim zvestim vitezom, mogočno gosto brado in krono iz čistega zlata si ponosno izbira najlepšega in najbolj domiselnega izmed gradov, ki jih obiskovalci prireditve kralju v čast gradijo iz snega. Mlajšim in nekoliko manj mladim podeljuje nagrade in priznanja za odlične risbice, zgodbice in pesmi. Lahko ga povabite na čaj in kratek klepet ter z njim posnamete avtoportret."
Legenda predstavlja upanje: Različne interpretacije in sporočila
Med domačini velja prepričanje, da je podoba legendarnega kralja, ki spi v gori Peci, veliko starejša kot sama legenda o njem. V nekaterih prvih zapisih namreč niti ni nastopal kralj Matjaž, ampak drugi ljudski junaki.
Nekateri verjamejo, da je zgodba o resničnem ogrskem kralju Matiji Korvinu, ki je bil izredno dober, human, izobražen in nadarjen. Drugi so mnenja, da je bil v resnici sočuten, pravičen in časti vreden človek, ki ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju izvolilo za svojega vladarja. Tretji pravijo, da je bil kmečki upornik Matjaž, ki je šel pogumno v boj s Turki.
Avtor knjige o Kralju Matjažu v gori Peci, Janez Švab, pa obenem poudarja, da so pomembnejša od zgodovinskih dejstev sporočila legend in odnos ljudstva do kralja Matjaža, saj izražajo spoštovanje, poveličevanje dobrote ter cenjenje pravičnosti in poštenja. Obenem kralj Matjaž s svojo ženo Alenčičo, ki je lepa, prijazna, zvesta in dobra kraljična, sporoča svojo modrost, poštenost, bojevitost, iznajdljivost in dobroto. Hkrati pa pripoved vzbuja tudi upanje, da je nekje nekdo, ki bo pomagal v hudih časih najhujše krivice.
Pustno rajanje in krofi: Tradicionalno praznovanje v februarju
Najkrajši mesec v letu, februar, poleg kulturnega praznika, ko se spominjamo Franceta Prešerna, prinaša tudi veliko pustnega veselja, norčij in seveda slastnih krofov.
Pustna dogajanja po Sloveniji
Slovenija se tudi letos pripravlja na barvito in živahno pustno dogajanje, ki bo razveseljevalo ljubitelje tradicionalnih mask, povork in glasbe po vsej državi.
- Ptuj: Kurentovanje na Ptuju velja za največji in najbolj znan pustni karneval v državi. Dogodek ponuja priložnost, da se potopite v svet etnografskih običajev in spoznate pustne like od blizu in daleč. Na pustno nedeljo poteka Mednarodna karnevalska povorka, ki velja za največji tovrstni dogodek v Sloveniji in okolici.
- Ljubljana: V prestolnici se bo odvijal Zmajev karneval, osrednji pustni dogodek Ljubljane, ki ga bodo popestrili glasbeni nastopi, nastopi otroških pustnih mask ter etnološke skupine iz Slovenije in Hrvaške.
- Cerknica: Pust v Cerknici 2026 bo potekal pod imenom Zlata ohcet, s čimer se bodo pustarji poklonili prvemu cerkniškemu karnevalu. Dogodek ponuja tradicionalno pustno vzdušje, druženje in zabavo za vse generacije.
- Mozirje: Pust Mozirski 2026, ena najbolj prepoznavnih pustnih prireditev v Sloveniji z več kot 130-letno tradicijo, vključuje karnevalski sprevod, gala maškarado ter otroško maškarado. Pustarji so prepoznavni po črnem cilindru, fraku in belih hlačah.
- Šoštanj: Pust Šoštanjski je tradicionalni karneval, ki vsako leto pritegne številne obiskovalce in pridobiva prepoznavnost tudi na evropskem zemljevidu karnevalov. Posebno mesto med maskami zasedajo Koši šoštanjski, ki ponazarjajo prosti čas usnjarjev.
- Ilirska Bistrica: Tu bo potekala pustna povorka z najbolj divjimi škoromati, ki veljajo za najstarejši še živeči pustni običaj v tem delu Evrope.
- Vir pri Domžalah: Pustovanje na Viru poteka že 36. leto s predstavitvijo številnih mask, pustnimi animacijami, ustvarjalnimi delavnicami ter glasbo in plesom za vse generacije.
- Ig: Na Igu bo potekala pisana povorka pustnih mask s kriminalnim in Povodnim možem na čelu, med udeleženci pa bodo tudi kurenti s Ptujskega polja in halubajski zvončarji iz Viškova.
- Kranjska Gora: V Kranjski Gori se bo odvijalo otroško pustno rajanje s Piko Nogavičko in prijatelji, ob spremljavi pustnih krofov.
- Nova Gorica: Mladinski center Nova Gorica pripravlja veselo pustno dogajanje.
- Slovenj Gradec: Na Koroškem se obeta največji pustni karneval v Kotljah, ki bo vključeval povorko, otroško pustovanje in veliko pustno zabavo.
- Murska Sobota: Na Grajski ploščadi v Mestnem parku bo potekalo otroško pustovanje z pustno predstavo, animacijami, igrami ter sladkimi dobrotami.
- Novo mesto: Pustni karneval na Glavnem trgu bo ponudil pustno povorko, plesne, glasbene in gledališke animacije ter tekmovanja za najboljšo masko in naj krofe.
INkuBUSnaTERENU=PTUJSKA POVORKA
Ustvarjalnost in zabava: Krofi, maske in ustvarjalni namigi
Pust ni le čas za pustne povorke in norčije, temveč tudi priložnost za ustvarjanje in zabavo. Zmajček vabi k ustvarjanju in kuhanju, ponuja pa tudi namige za pustne kostume in recepte.
Bi se za pusta radi preoblekli v prijaznega klovna, ki prikliče nasmeh na usta mimoidočih in dobi slasten krof? Avtorica ustvarjalnega namiga je Petra Korenjak Marčun. Lahko pa poiščete kuharski recept, si zavežete predpasnike in spečete slastne kruhove snežake.
Iz kartona na sredini revije lahko sestavite kralja in kraljico, s katerima se lahko igrate pustni karneval ali ju postavite na okensko polico.
Didaktična sredica in kulturni praznik
Vsebina v reviji Zmajček ni namenjena le zabavi, temveč tudi izobraževanju in spodbujanju ustvarjalnosti pri otrocih.
Didaktična sredica na 16-ih straneh ponuja zanimive in poučne naloge, nadgrajene z nalepkami, ter možnost reševanja križanke.
Zvezdana Majhen v uvodni pesmi DOMIŠLJIJSKA GNEČA sporoča, da je pisanje zgodb in pesmi zahtevno delo. Pesem je ilustrirala Maja Lubi.
V slikopisu ŠE VEDNO JE ZIMA, ki ga je napisala Urša Krempl, ilustrirala pa Urška Stropnik Šonc, je oglašanje ptic prebudilo medveda.
Ste vedeli, da so lahko pravljice zdravilne? Katera pravljica pomaga, če te boli trebušček, in katera, ko te boli glava, preberite v zgodbici ZDRAVILNE PRAVLJICE, ki jo je napisala Nina Mazi, ilustrirala pa Kristina Krhin.
Zgodbe o miški Maruški v vsaki številki piše Mateja Reba, ilustrira pa Tina Perko. Tokrat bo soboslikar prepleskal Maruškino sobo. »Vsaka stena naj bo druge barve!« si zaželi miška.
Skupaj z Zmajčkom in umetnostno zgodovinarko Tino Kralj se nadaljuje pot skozi umetnost, v februarski številki pa občudujemo Prešernov spomenik v Ljubljani.
V vsaki številki podrobno predstavimo eno žival; januarja je to OSEL.
Zanimive ljudske zgodbe, povezane s slovenskimi mesti, za Zmajčka zbira Dušica Kunaver, likovno podobo pa jim doda Irena Gubanc.
Sredinska priloga revije je namenjena staršem, vzgojiteljem in učiteljem ter prinaša metode, nasvete in spodbude raznih strokovnjakov, ki lahko vzgojo otrok precej olajšajo.
V mesecu kulture je priporočljivo obiskati kakšno kulturno prireditev, muzej ali galerijo, brati knjige in Zmajčka. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na srčno kulturo.
