Kozji sir velja za enega od bolj zdravih živil. Dobra novica je tudi ta, da ne vsebuje holesterola oziroma ga vsebuje v zelo majhnih količinah. Sicer vsebuje nekoliko manj beljakovin, a kljub temu dovolj, da z njim zadovoljimo dnevne potrebe. Ker vsebuje probiotike, blagodejno vpliva na prebavo in splošno dobro počutje.
Sestava in primerjava z drugim mlekom
Ljudje, predvsem v Evropi, najpogosteje uživamo kravje mleko, kljub temu, da sta dostopna tudi ovčje in kozje mleko, ki sveža ne oddajata neprijetnega vonja. Seveda pa so si vsa tri mleka po okusu nekoliko različna. Kozje mleko je v osnovi nekoliko svetlejše oziroma bolj belo. Vsebuje veliko vitamina A ter vitaminov B3 in B16 ter holina.
Kozje mleko je lahko prebavljivo, enako pa velja tudi za izdelke iz kozjega sira. Po raziskavah sodeč pa ima kozje mleko v povprečju tudi najmanjše maščobne delce. Kozje mleko je bolj bele barve kot kravje ali ovčje mleko, saj so karotenoidi v kozjem mleku, ki sicer dajejo rumenkasto obarvanost, v veliko večji meri kot v kravjem in ovčjem mleku že spremenjeni v vitamin A. Poleg tega vitamina je v kozjem mleku še veliko niacina ali vitamina B3, holina ter inozitola ali vitamina B16. Prav zato je kozje mleko priporočljivo za nespečne ljudi in ljudi s težavami s kožo ter lasmi.
Razlike v sestavi mleka glede na vrsto živali in okolje
Sestavo mleka določajo poleg vrste živali in načina njihove paše oziroma prehrane tudi vplivi okolja; od tal, kjer te različne živali živijo, do klime v najširšem pomenu besede. Podnebje ima namreč veliko večji vpliv na sestavo mleka kot mislimo, saj na primer mleko živali v mrzlem okolju vsebuje več maščob. Mleko samice severnega jelena vsebuje več kakor 4-krat toliko maščob kot povprečno slovensko kravje mleko in skoraj 13-krat več kot mleko oslic, ki živijo v še toplejšem podnebju.
Kravje, kozje in ovčje mleko se med seboj močno razlikujejo po količinah in vsebnosti posameznih skupin beljakovin. To je razumljivo, če poznamo njihov način paše. Ovce s sklonjeno glavo mulijo nizko travo, precej pri tleh, kjer je v rastlinju veliko dušikovih spojin, koze pa tudi dvigujejo glavo in se celo stegujejo do vršičkov in delov rastlin, ki rastejo precej višje. Koze tako uživajo prek 600 različnih rastlin in vršičkov - veliko več kot vse druge domače živali. Zanje velja, da so najbolj izbirčne med živalmi, ki dajejo mleko. Seveda koze izbirajo samo najboljše in zdravilne rastline.
Zdravilne lastnosti kozjega mleka in izdelkov
Posebna lastnost kozjega mleka je, da je lahko prebavljivo, in enako velja za kozji sir. Človek ga prebavi že v 40 minutah, kravje šele v dveh urah in pol. Maščobne kapljice kozjega mleka so izredno drobne, le dva do tri mikrone v premeru, medtem ko so maščobne kapljice kravjega mleka desetkrat tolikšne. Poleg tega so aminokisline (gradniki beljakovin) in maščobne kisline (gradniki maščob) v zelo prebavljivih oblikah in ne obremenjujejo prebave. Zato so kozje mleko in kozji mlečni izdelki priporočljivi prav vsem, od otrok do odraslih, ki imajo težave z želodcem in črevesjem, ter rekonvalescentom.
Mlečne maščobe v kozjem mleku so pretežno iz srednje dolgih verig, to pomeni, da v naše ožilje pride manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Kaprilna in kaprinska kislina dajeta kozjemu mleku in izdelkom značilen okus in vonj, ki je nekoliko močnejši od kravjega. Kaprilna in kaprinska kislina tudi zavirata razrast škodljive Candide albicans. Kozje mleko ima naravne zaščitne snovi proti staranju in je zelo podobno materinemu mleku.
Kozje mleko ni alergeno in pomaga pri zdravljenju
Aminokisline v beljakovinah kozjega mleka so velika pomoč živčnim prenašalcem proti depresiji, za srce in stene ožilja, za razstrupljanje, popravilo in obnovo kože ter za krepitev življenjske energije. Zaradi dobrega razmerja med lizinom in argininom in celega kupa vitaminov skupine B ter A, E, D in K je priporočljivo pri vseh dermatitisih, herpesih in astmi. Ker kozje mleko ni alergeno, ga zlahka uživajo tudi alergiki. Na Finskem so ugotovili, da ima kozje mleko jutranje molže, poimenovali so ga kar nočno mleko, veliko melatonina, ki je pomemben za zdravo in mirno spanje.
Že od Hipokrata naprej pa velja, da so kozje mleko, kozje kislo mleko, kozja sirotka, kozji jogurt in kozji sir prava zdravila za vrsto bolezni. Koze nikdar ne dobijo raka in s tem fenomenom zaposlujejo številne raziskovalce, ki upajo, da bi morda prav s pomočjo koz odkrili »čudežno formulo« proti raku.
8 presenetljivih zdravstvenih koristi kozjega mleka
Kozji sir v kulinariki
Kozji sir se odlično poda k narezkom, kot predjed ali pa ga preprosto namažete na kruh. Dietetičarka Kelly Pritchett svetuje, da sir uporabljamo kot dodatek k jedem in kot izboljševalec okusa in ne kot glavno jed. Dodajte malo feta ali kozjega sira k solati za boljši okus ali malo parmezana na polnozrnate testenine. Omejena količina sira bo zmanjšala tudi vnos soli, saj lahko siri vsebujejo kar veliko soli.
Recept: Testenine z bučkami in kozjim sirom
Preprost recept za pripravo okusne jedi s kozjim sirom:
- Medtem, ko se testenine kuhajo, kozji sir narežite na manjše koščke, operite bučki in ju narežite na tanke kolobarčke.
- V večji ponvi segrejte olje in na njem dobro prepražite bučke.
- Kuhane testenine odcedite in primešajte k popečenim bučkam, vse skupaj dobro premešajte in na hitro še malo popražite.
Kozje mleko v kozmetiki
Kozje mleko s pridom uporabljajo tudi v naravni kozmetiki. Iz njega izdelujejo nežna mila, gele za prhanje in kreme za nego kože. Pri tem izkoristijo dobre lastnosti kozjega mleka, da je bogato z vitamini E in A, D-pantolom oziroma provitaminom B5 in maščobnimi kislinami. Kozje mleko velja za naravno vlažilno sredstvo, ki se v kozmetičnih izdelkih izrazi preko nežne in mehke konsistence.
Izdelki za nego kože, katerih sestavina je kozje mleko, vsebujejo vse vitamine in minerale, ki jih sicer vsebuje kozje mleko. Zato je naravna kozmetika iz kozjega mleka bogato negovalno sredstvo za kožo, ki jo oskrbi s hranili in vlago; s tem učinkovito prepreči izsušitev kože ter zmanjša občutek srbečice in hrapavosti.
Drugi mlečni izdelki
Poleg kravjega mleka v naših krajih tradicionalno uporabljamo še ovčje in kozje mleko. Včasih je ena sama koza ali ovca pomenila pravo bogastvo za ljudi brez zemlje, ki si niso mogli privoščiti krave. Za večino je ovčje mleko po vsebnosti in okusu prebogato, da bi ga pili kot kravje, kozje pa je nekoliko milejše. Sveže kozje in ovčje mleko nimata neprijetnega vonja, imata pa nekoliko drugačen okus in aromo kot kravje mleko. Njuna priljubljenost je povezana predvsem z védenjem o koristnosti in zdravilnosti mleka (in izdelkov) obeh vrst radodarne drobnice.
Kozje in kravje mleko imata podobno sestavo. Ovčje mleko je bogatejše z maščobami in beljakovinami, zato se ga največ uporablja za predelavo v sir. Sir iz kozjega mleka je nekoliko pikantnejši. Tisti, ki uživate v pitju živalskega mleka, bi morali kravje mleko kdaj pa kdaj zamenjati s kozjim mlekom in mlečnimi izdelki iz kozjega mleka.
Kamelje mleko je najbolj znano v azijskih in arabsko-afriških krajih in je pomemben vir hranil za tamkajšnje prebivalstvo; vsebuje mnogo več vitamina C kot katero drugo mleko. Na trgu se vse bolj uveljavljajo tudi bivolje mleko, mleko lame in jaka ter severnega jelena.
Obisk ekološke kmetije Česnik
Če vas pot zanese na območje zelenega krasa, torej v območje občin Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška Dolina, Pivka in Postojna, vam priporočamo obisk ekološke kmetije Česnik, kjer z družino gospodari Grega Česnik. Ekološka kmetija Česnik se nahaja pod vrhom Kerin, ki se vzpenja nad Pivko. Na teh pobočjih pa so drobnico pasli že njihovi predniki, nov gospodar pa se je odločil, da bo svojo dejavnost usmeril predvsem v vzrejo koz in v predelovanje njihovega mleka.