Uvod v Vzgojo Leske
Leska (lat. Corylus avellana) je ena najbolj razširjenih sadnih vrst v Sloveniji in spada v družino brezovk (Betulaceae). Gre za enodomno rastlino z ženskimi in moškimi socvetji na istem grmu. Moška socvetja so sestavljena v t.i. mačico, ženske cvetove pa prepoznamo po značilni nitasti brazdi. Leska je heliofitna rastlinska vrsta, kar pomeni, da za rast potrebuje veliko sonca. To nenavadno sadno drevo ima številne značilnosti, ki niso skupne ostalim sadnim vrstam, med njimi je najbolj značilna, da cveti že v zimskih mesecih, ko večina sadnih dreves miruje. Leska ima gladko lubje, dvojno nazobčani listi pa so na spodnji strani prekriti z dlakami.
Leska lepo uspeva in dobro rodi do nadmorske višine 500 m, pri čemer med zimskim mirovanjem prenese tudi do -30 °C. Tudi v času cvetenja je razmeroma malo občutljiva za mraz. Dobro uspeva na odcednih, humusnih, srednje težkih peščeno-ilovnatih tleh z rahlo alkalno do rahlo kislo reakcijo. Plitve korenine se razvijejo na globini 30 cm. Rodni poganjki so enoletni in izraščajo iz dve- do pet-letnega lesa.
Leska lahko uspeva veliko let, nekatere vrste dočakajo tudi do 100 let. Obrodi v 3. in 4. letu, polno rodnost pa doseže v 7. ali 8. letu. Plodove lahko nato obrodi nadaljnjih 50-70 let. Leska je dokaj nezahtevna vrsta, ki uspeva tudi na slabših tleh. Pomembna je zadostna vlažnost v času diferenciacije plodov.
Pomen opraševanja za gostoto sajenja
Leska je vetrocvetka, kar pomeni, da veter raznese pelod iz moških rastlin (mačic) na drobne pestiče (ženski cvet). Večinoma niso samooplodne, zato je potrebno saditi vsaj dve sorti. Za zagotovitev oploditve je priporočljivo v nasad posaditi minimalno tri sorte, ki se lahko medsebojno oplodijo. Ne glede na izbiro sort pa je potrebno sadike ene sorte posaditi v parno število vrst, da se zagotovi učinkovito opraševanje. V Sloveniji se Istrska dolgoplodna leska vzgaja najpogosteje (v 80 % nasadov) zaradi odpornosti na mraz, kar je pomembno za celinska področja.
Izbira Lokacije in Priprava Tal
Pravilna izbira lokacije in skrbna priprava tal sta ključnega pomena za uspešno vzgojo leske.
Podnebje in tla
- Lešniki uspevajo v zmernem podnebju z dobro drenažo.
- Raje imajo rahlo kisla do nevtralna tla (pH 5,5-7,5).
- Izogibati se je treba težkim glinenim tlom, ker lahko povzročijo težave z drenažo. Leska bo dobro obrodila na vlažnih, dobro strukturiranih in globokih tleh, bogatih s humusom. Ne ovira je tudi sajenje na skeletnih ali tleh iz karbonatne ilovice, prav tako tudi ne na zbitih in težkih tleh z veliko količino podtalnice.
Sonce in veter
- Leska najbolje raste na soncu ali polsenci, vendar potrebuje vsaj 4-6 ur sončne svetlobe dnevno.
- Zagotovite zaščito pred močnimi vetrovi, ki lahko poškodujejo veje.
- V obdobju vegetativne rasti leska ne prenese močne suše, saj je v tem času zmanjšana rast poganjkov in plodov.
Priprava tal in gnojenje pred sajenjem
Pred sajenjem leske je nujno pripraviti tla in ugotoviti njihovo kvaliteto, kar zajema ugotavljanje kemijske sestave tal. Če v tleh ni dovolj hranil (kalij in fosfor) in če so tla preveč kisla, jim je potrebno dodati določeno količino mineralnih gnojil, ki jo bodo priporočili strokovnjaki po opravljeni analizi. Oranje poteka v avgustu, tla pa pustimo v brazdi, da se naravno poležejo do sajenja. Oranje je priporočljivo opraviti globinsko v obdobju od poletja do zime (če to dopuščajo vremenske razmere oziroma vlažnost tal). Tla je potrebno obdelati med vrstami in v 1. in 2. letu vzgoje okopavati okoli sadik. Prav tako je priporočljivo v tla vdelati organsko snov, kot je dobro uležan kompost.
Sajenje Sadik Leske
Za sajenje leske izkopljemo sadilno jamo 40-50 cm globine in širine. Jamo napolnimo z zemljo preko višine tal, ker se le-ta kasneje posedejo. Zemlji v sadilni jami dodamo preperel kompost ali sadilni substrat, ki ga moramo pomešati z ostalo zemljo v razmerju 3:1 (trije deli zemlje in en del komposta). Sadike posadimo kakih 5 cm globlje, kot so rasle v lončku, oziroma na globini, na kateri so bile posajene v rastlinjaku. Pri sajenju mladik z golimi koreninami ali grmov v posodah, kupljenih v drevesnici, pred sajenjem temeljito navlažite korenine, nato izkopljite sadilno jamo, ki bo dvakrat toliko globoka kot je širina koreninske grude. Sadiko postavite v sredino jame, korenine nežno razprostrite, jamo zasujte z zemljo in pazite, da je mesto cepljenja nad tlemi. Zemljo potlačite, da odstranite zračne žepe, količina zemlje naj bo uravnana z okoliškimi tlemi. Vedno uporabimo mrežo proti voluharju, da zaščitimo sadiko.
Čas sajenja
Lesko lahko sadimo jeseni in spomladi. Vseeno pa je priporočljivo sajenje v jesenskih mesecih, saj s tem koreninam omogočimo boljši razvoj in lažje spremljamo potrebno vegetacijo v začetku pomladi. Sadite zgodaj spomladi ali jeseni, ko so pogoji za rast idealni.
Oskrba v prvem letu in zalivanje po sajenju
Po sajenju sadiko dobro zalijemo. Lesko je obvezno zaliti po sajenju, in sicer 10 litrov vode za posamezno sadiko, saj to zagotovi ustrezen stik med tlemi in koreninami. Po sajenju vse poganjke prikrajšamo na približno 30 cm višine, da bodo iz zemlje odgnali močni poganjki. V prvem letu po sajenju je priporočljiva uporaba dušikovega mineralnega gnojila, in sicer trikrat: prvič ob sajenju, drugič v sredini maja in tretjič v začetku junija; vsakič po polovico pesti gnojila enakomerno potrosimo okoli sadike. Vsaj nekaj prvih let naj bodo pod sadiko tla plitvo obdelana, brez plevela in trave, v premeru približno 50 cm.
Gostota Sajenja in Oblike Vzgoje
Gostota sajenja leske na hektar je ključna za optimalen pridelek in dolgoročno zdravje nasada. Leska za rast potrebuje veliko prostora, zato je pri načrtovanju nasada pomembno upoštevati razdalje.
Razdalje sajenja
Če lesko sadimo v obliki grma, je priporočljiva sadilna razdalja 5 x 4 m. To pomeni približno 500 sadik na hektar (10.000 m² / 20 m²). Če pa je leska posajena kot drevo, je optimalna razdalja 6 x 4 m, kar pomeni približno 417 sadik na hektar (10.000 m² / 24 m²). Lešnike posadite vsaj 3 do 5 metrov narazen, saj potrebujejo prostor za krošnje. Za povprečni vrt pa je priporočljivo nameniti vsaj 4 x 5 m prostora.
Če bomo lesko namakali, bo verjetno bolj bujno rasla, zato je v takem primeru potrebno razdaljo med rastlinami povečati, da si medsebojno ne povzročajo sence in si ne konkurirajo za vire.
Oblikovanje v grmičasto vazo ali drevo
Lesko najpogosteje vzgajamo v obliki grmičaste vaze, kar dosežemo z oblikovanjem v prvih letih sajenja. Glede na to, da leska na svojih koreninah tvori veliko poganjkov, je primerna za ustvarjanje grma ali žive meje. Vzgojno obliko grma dobimo, če sadike skrajšamo na 20-30 cm, da začnejo poganjki iz korenin bolje rasti. Izmed novih poganjkov pustimo 3-4, iz katerih se bodo oblikovale glavne veje, ostale poganjke pa je potrebno odstraniti. Pri drevesni leski je pomembno redno odstranjevati poganjke iz korenin.
Grm lahko oblikujemo tudi iz sadik (3-4 sadike na istem mestu), ki so cepljene na turško lesko. Tak tip vzgoje je možen izključno na vrtnih parcelah, pri intenzivnejši vzgoji pa ni rentabilen. Lesko lahko oblikujemo tudi kot drevo, pri čemer se rastline redko vzgajajo v nizkodebelne kotlaste krošnje. Vzgoja v obliki grmičaste vaze je najprimernejša, saj je v tem primeru največja osvetljenost krošnje.
Povezava med obliko vzgoje in donosom
Če gledamo enoto površine, je večji donos možen izključno pri vzgoji leske v obliki drevesa, ki v takem primeru lahko razvije gostejši sklop. Kljub temu se večina odloči za grm zaradi enostavnejše vzgoje. Vzgoji v posodah se izogibamo, saj posoda omejuje rast in razvoj leske, ne glede na velikost. Lesko v posodah vzgajamo le za potrebe vzgoje sadik iz semen, po tem pa sadike obvezno presadimo na prosto.
Nadaljnja Oskrba in Gnojenje Nasada
Nadaljnja oskrba je ključna za zdrav razvoj leske in bogat pridelek.
Gnojenje v prvih letih in po 4. letu
Leska potrebuje vsakoletno zmerno gnojenje s kombiniranimi NPK sadjarskimi gnojili po površini okoli grmov. Če ste pred sajenjem izvedli kemično analizo tal in jo aplicirali na meliorativno gnojenje, bodo tla v začetku vzgoje preskrbljena s kalijem in fosforjem. Po 4. letu pa vse do 8. leta gnojimo nasade lesk s KAN in NPK mineralnim kompleksnim gnojilom (v jesenskih mesecih) vzdolž celotne površine nasada lesk. Temu gnojenju dodamo še 150 kg/ha kalija in 20 kg/ha fosforja. Po 8. letu lesko dognojujemo na enak način kot po 4. letu.
Pomembnost namakanja
V zadnjih letih lesko vedno pogosteje namakamo z namenom izboljšanja rasti in razvoja drevesa ter s tem tudi večjega pridelka. Pomembno je, da namakamo, dokler so drevesa še mlada, še posebej pa je pomembno zalivanje po sajenju, saj lahko v nasprotnem primeru sadike zakrnijo. Leska potrebuje veliko vode in vlage skozi celo leto. Namakanje uporabite, kadar želite povečati pridelek na leski ali kadar opazite, da je zemlja suha.
Obrezovanje Leske
Eden izmed najpomembnejših ukrepov vzdrževanja nasada lesk je redno obrezovanje in oblikovanje krošnje. Leska ne zahteva veliko vzdrževanja, je pa to odvisno od njene oblike, vaših želja in razpoložljivega prostora.
Razlogi in čas obrezovanja
Glavni razlogi za obrezovanje so:
- Oblika in struktura: Oblikovanje drevesa za dobro rast in večji donos.
- Zdravje in prezračevanje: Odpravljanje odmrlih, poškodovanih ali obolelih vej.
- Povečanje pridelka: Spodbujanje nove rasti je odločilno za večji pridelek.
Obrezujte pozno pozimi ali zgodaj spomladi, preden začne sok teči oziroma ko rastlina miruje, s čimer se zmanjša poraba hranil za odvečne poganjke in s tem spodbudimo cvetenje. Pri vzgoji leske je zadostna količina sončne svetlobe zelo pomembna za rast in razvoj plodov. Cilj obrezovanja je dobra osvetljenost, razvoj listne mase in dober odnos med podzemnim in nadzemnim delom rastline.
Postopek obrezovanja
Ne zahtevajo veliko obrezovanja, razen odstranjevanja mladik in spomladanskih poganjkov, ki rastejo iz podnožja rastline. V prvih letih odstranite šibke in križajoče veje ter oblikujte odprto sredino za izboljšanje svetlobe in pretoka zraka. Vsako leto odstranite vse poganjke ob osnovi in vse poškodovane veje. Redno redčite notranjost krošnje za dober pretok svetlobe. Uporabite ostre škarje za obrezovanje in žago za debelejše veje ter razkužujte orodje med rastlinami, da preprečite širjenje bolezni.
Mlade poganjke, ki dušijo grm in delujejo kot konkurenca osnovnim vejam, je potrebno popolnoma odstraniti do same osnove, ker lahko v nasprotnem primeru zadušijo krošnjo in pokvarijo vzgojno obliko. Leska raste v obliki grma ali nizkega drevesa z nekaj debli, vendar ko se enkrat oblikuje v želeno obliko vzgoje, je ni potrebno vsako leto obrezovati. Pomlajevanje izvajamo po potrebi, in sicer tako, da izberemo eno vejo, ki jo skrajšamo na polovico in usmerimo na mlado vejo s ciljem pomlajevanja krošnje in podaljšanja življenjske dobe rastline. Bujne veje odstranjujemo tako, da odstranimo poganjke oziroma bujnejše veje, ki rastejo tik ob manj bujni veji. S tem rast prenesemo na manj bujno vejo, ki ima med vegetacijo funkcijo ogrodne ali vršne veje. Preglejte vse veje in odstranite poganjke, ki rastejo proti notranjosti krošnje, da se bo krošnja odprla in bo bolj izpostavljena svetlobi.
Dolžina rodnih vejic
Zelo je pomembno, da nikoli ne skrajšujemo prirasta iz prejšnjega leta, ker se na njem razvijejo cvetni popki. Slabo rodne veje so dolge do 10 cm in na njih se oblikujejo slabši plodovi, ki odpadejo v času vegetacije, kar je posledica slabega obrezovanja oziroma izostanka obrezovanja. Če pa je prirast daljši od 40 cm, je vzrok premočno obrezovanje ali pretirano gnojenje z dušikovim gnojilom, kar prav tako ni v redu. Dolžina vejic 15-35 cm zagotavlja najboljšo rodnost, saj se pri tej dolžini oblikuje največ glomerul (socvetje iz cvetov brez pecljev). Z ustreznim obrezovanjem in gnojenjem moramo skozi celo leto težiti k temu, da se bo na leski oblikovalo največ takih vej. Med zimskim obrezovanjem takih vej ne obrezujemo, saj je njihov namen, da so nosilec rodnosti.
Bolezni in Škodljivci
Leska je relativno odporna rastlina in jo napada nekoliko manjše število bolezni, vendar je redno spremljanje zdravstvenega stanja rastlin nujno. Proti boleznim jih preventivno poškropimo z ustreznim fungicidom, v primeru škodljivcev pa uporabimo ustrezen insekticid.
Najpogostejše bolezni
- Pepelasta plesen (pepelovka) je najpogostejša bolezen, ki se pojavi v leskovih nasadih. Najpogostejša je na območju Sredozemlja in kot posledica gnojenja z dušikovim gnojilom. Napade liste, ki porumenijo, ob močnejših obolenjih pa odpadejo. Zaradi napada je lahko zmanjšan prirast na rodnih vejah. Pepelovko redko zdravimo, saj lahko uporabljena sredstva dodatno povzročijo ožig listov.
- Bakteriozi (bakterijski rak in bakterijski ožig) sta drugi bolezni, ki se najpogosteje pojavita na leski in imata podobne simptome. Simptomi se lahko pojavijo na vseh delih leske - na vejah v obliki rakastih ran in temnih peg. Pogosteje se pojavijo v deževnem in vlažnem obdobju. Bakterioze povzročijo sušenje posameznih delov rastline, v težjih primerih pa celo sušenje celotne rastline.
Najpogostejši škodljivci
- Lešnikar je eden najpogostejših škodljivcev, ki napadejo lesko. Plodove je potrebno redno pregledovati, ker lahko ta škodljivec povzroči črvivost lešnikov in njihovo prezgodnje odpadanje. Lešnikar odlaga jajčeca v plodove, v katerih se nato razvijajo ličinke, ki grizejo jedro plodov in odlagajo iztrebke. Navrtana mesta so bolj občutljiva za okužbo z različnimi glivičnimi boleznimi, kot so Botrytis, Nematospora, Monilia in Fusarium, ki privedejo do sekundarnih poškodb plodov, še posebej ob deževnem in vlažnem vremenu.
- Leskova pršica se lahko pojavi v nasadih po celi Sloveniji, vendar je najbolj razširjena na Primorskem. Pršica povzroči nabrekanje brstov, ki se ne odprejo, iz njih pa nato nastanejo bolni listi, ki se hitro sušijo. V času vegetativnega razvoja lahko pršice z okuženih brstov preidejo na zdrave in tako povzročijo novo okužbo. Največji prehod poteka, ko leska razvije 5-10 listov.
Pobiranje in Shranjevanje Lešnikov
Lešniki so plodovi leske in spadajo med oreščke. So zelo zdravi, bogati z beljakovinami, nenasičenimi maščobami, vitaminom E, vlakninami, kalijem, manganom ter drugimi hranilnimi snovmi.
Zrelost in čas pobiranja
Lešnike pobiramo od poletnih mesecev do zgodnje jeseni (od sredine julija do oktobra). Čas, ko bodo plodovi dozoreli, je odvisen od sorte leske in njenih lastnosti ter področja vzgoje. Plod je zrel, ko začne počasi izpadati iz ovojnice in ko spremeni barvo. Lešniki so zreli, ko z lahkoto odpadejo in se barva luščine obarva rjavo. Predvsem pa ne obiramo prezgodaj, saj se takšni plodovi slabše ohranjajo, jedro pa je žilavo in zgubano. Nekatere sorte zelo neenakomerno zorijo, zato jih pobiramo večkrat.
Plodove najpogosteje pobiramo tako, da drevo otresemo s posebnimi nastavki, ki jih poganja traktor. Plodove na tleh s posebnimi zgrabljalniki najprej zberemo v vrste, da jih s posebnim sesalnikom oziroma pobiralnikom plodov lažje zberemo. Če nekateri lešniki ostanejo v ovojnici, jih uskladiščite v 30 cm debelem sloju in jih pustite 10 dni.
Sušenje lešnikov
Če je vreme suho, lešnike sušimo na soncu ali v sušilnikih. Lešnike operite (če so od zemlje ali druge umazanije) in posušite na prostem ali v toplem, suhem in prezračevanem prostoru. Sušenje traja približno 2-3 tedne, dokler lupine ne postanejo krhke. Če ovojnice ne morete odstraniti, je take pobrane plodove potrebno sušiti na soncu 6-8 dni in jih občasno premešati.
Shranjevanje lešnikov
- Lupinasti lešniki: Če shranjujete lešnike v lupini, jih hranite v hladnem in suhem prostoru. Škatle, vreče iz jute ali mrežaste vrečke so odlična izbira. Lešniki morajo biti vedno suhi, da preprečite rast plesni ali propadanje.
- Olupljeni lešniki: Oluščenim lešnikom podaljšate rok uporabnosti z zamrzovanjem. Hranite jih v nepropustnih posodah ali vrečkah v hladilniku (do 6 mesecev) ali zamrzovalniku (do 1 leta). Hranite jih v zaprtih posodah, da preprečite prihod moljev ali miši.