Želve, tako kopenske kot morske, so ena najstarejših skupin plazilcev, ki so preživele že v času dinozavrov pred več kot 200 milijoni let. Njihovo razmnoževanje je kompleksen proces, ki vključuje iskanje primernega gnezdišča, odlaganje jajc in valjenje, ki je odvisno od številnih okoljskih dejavnikov.
Gnezdenje morskih želv in število jajc
Morske želve so znane po svoji dolgoživosti, saj zelene želve doživijo tudi do 90 let. V svojem življenju prehodijo ogromne razdalje med mesti prehranjevanja in gnezdišči. Za odlaganje jajc se vedno vračajo na območje, kjer so se izlegle tudi same.
Proces odlaganja jajc
Zelena želva jajca odlaga trikrat v 14 dneh, vsakič od enega do treh večerov. Prvi večer navadno le pregleduje teren. Na odločitev za odlaganje jajc vplivajo različni dejavniki, kot so hladen veter, ki shladi pesek, in mesečina, ki razsvetljuje obalo in izpostavlja želvo plenilcem. Ko so razmere primerne, z veslastimi nogami izkoplje veliko luknjo v pesek. V to luknjo v 15 minutah odloži približno 180 jajc.
Varovanje gnezdišč v Omanu
V Omanu, ki je pomembno gnezdišče zelenih želv, na mehke peščene plaže letno pride 20 do 30 tisoč želv, da skopljejo gnezdo in vanj polože jajca. Zaradi številnih nevarnosti, kot so motenje mater pri gnezdenju (svetloba, hrup), plenilci, ki izkopljejo jajca, in izguba mladičev na poti do morja zaradi umetne svetlobe, so morske želve zelo ogrožene. Zato so v Omanu vsa poznana gnezdišča ogradili in jih varujejo pred omenjenimi težavami. Pomembno je, da so gnezdišča oddaljena od vseh cest in krajev, brez zunanjih luči, saj svetloba zmede želvice, ki se namesto proti morju usmerijo proti virom svetlobe.
Mladiči morskih želv se izležejo in odidejo do oceana | Dodo
Izzivi in nevarnosti
- Motnje pri gnezdenju: Mame-želve potrebujejo mir, da pridejo na obalo valiti jajca. Motijo jih svetloba in hrup.
- Plenilci: Plenilci izvaljena jajca odkopljejo in pojedo. Mlade želvice so prav tako plenilcem izpostavljene na poti do morja.
- Umetna svetloba: Umetna svetloba zmede mlade želvice, ki se namesto proti morju obrnejo proti virom svetlobe.
- Ribištvo in onesnaženje: Želve umirajo v mrežah ribičev ali zaradi plastičnih in strupenih odpadkov v oceanu.
Razmnoževanje kopenskih želv in število jajc
Kopenske želve zrastejo od 15-20 cm, lahko tudi do 25-30 cm, odvisno od vrste. Ob pravilni oskrbi živijo do 100 let.
Priprava na parjenje in odlaganje jajc
Samec kmalu po zimovanju oziroma hibernaciji začne z grizenjem prednje in zadnje noge samice. Ko je samica pripravljena na parjenje, dvigne zadnji del oklepa in samec se povzpne nanjo, spušča posebne zvoke, jezik pa ima iztegnjen iz ust. Parjenje je lahko vsakodnevno, tudi po več ur, vendar le občasno pride do dejanske oploditve samičkinih jajčec; ostalo se šteje kot stimulacija.
Število in odlaganje jajc
Približno tri tedne po parjenju samica zvali do 6 jajc (jajca vali vsako leto, tudi če niso oplojena) in jih zagrebe približno 10 cm globoko v mivko ali zemljo. Ta proces lahko traja več ur (1-2 uri). Samica je nekaj dni pred odlaganjem nemirna, hodi po ogradi in večkrat izkoplje luknjo, se premisli in gre naprej, saj so samice pri izbiri gnezda zelo izbirčne. Gnezdo izberejo na mestu, kjer je veliko sonca čez cel dan in je toplo. Druge vrste kopenskih želv lahko odložijo od 4 do 7 jajc, ki jih zagrebejo v kotanjo, globoko do 15 cm. Želve lahko več let ohranijo samčevo seme, odvisno od vrste.
Valjenje in inkubacija
Mladiči se po 70 do 90 dneh izležejo, odvisno od temperature in vlage. Na Primorskem lahko jajca pustite zunaj, drugod pa jih je potrebno valiti v inkubatorju. Jajca previdno odkopljemo, s svinčnikom rahlo označimo zgornji del, da jih lahko v inkubator položimo v isto lego, kot jih je zvalila želva. V inkubatorju naj bo stalna temperatura od 28-30 stopinj Celzija. Pri nižjih temperaturah se izvalijo samo samci, pri višjih pa samo samice. Pri stalni temperaturi 30-32 stopinj se mladički zvalijo že po 58-60 dneh, pri nižjih pa tudi šele po več kot 100 dneh. Vlažnost naj bo približno 75-80%.
Nenavadni primeri gnezdenja
V nekaterih primerih se lahko zgodi, da želva ne zakoplje jajc. V takšnih situacijah je priporočljivo jajca zakopati v rahlo zemljo, mivko ali pesek, na mesto, kjer večino dneva sije sonce. Vendar je treba paziti, da se mivka ne pregreje preveč, kar ne bi bilo dobro za jajca. V primeru dežja je pomembno zagotoviti primerno zaščito.
Zdravstvene težave in razmnoževanje
V poletnem času kopenske želve ležejo jajca, in zaradi večje porabe kalcija lahko to povzroči različne zdravstvene težave. Samice ležejo jajca tudi v odsotnosti samca, vendar ta niso oplojena. V času pred odlaganjem je normalno, da želva preneha jesti. Odlaganje lahko traja 3 do 6 tednov. Pomembno je, da ima želva mir in prostor, kamor lahko jajca odloži in zakoplje.
Prezimovanje (hibernacija)
Želve same nakazujejo pravi čas za zimsko spanje. Običajno začnejo kopati na vrtu konec oktobra in spijo do konca marca ali začetka aprila. Prezimujejo v lesenih zabojih, napolnjenih z 20 cm peska in 30 cm listja. Pred zimskim spanjem jih je potrebno okopati v vodi, da se izprazni črevesje. Bitje srca želv se med hibernacijo upočasni na en utrip na minuto. Želve se zbudijo šele, ko je zima res minila.