V biološkem procesu, ki ga imenujemo alergija, se človekov organizem s svojim odzivanjem upira določenim snovem iz okolja. Te snovi so alergeni in jih vdihavamo, uživamo s hrano, dobivamo kontaktno na kožo, jih uživamo z zdravili ali z različnimi biološkimi snovmi. Alergeni so beljakovine ali pa na beljakovine pripete druge snovi in le taka biokemična struktura lahko v telesu sproži preobčutljivostni, torej alergijski odziv, pri čemer se v telesu sprošča histamin.
Histamin je snov, ki se sprošča v alergijskemu procesu in se kaže v pordečitvah kože, hitrejšem utripanju srca, srbenju nosu, kihanju, včasih tudi kot kašelj, težje dihanje, prebavne motnje, bolečine, napenjanje v prebavilih, tudi v obliki prepogostega odvajanja blata in driskah. Pri težjih alergijskih reakcijah, ki jih povzroči histamin, se lahko zniža tudi krvni tlak, saj histamin povzroči razširjenje ožilja, kar lahko občutimo kot omotico ali celo nezavest.
Alergiji se lahko po robu postaviš šele, ko spoznaš, kaj jo povzroča. Pri preprečevanju bolezni je torej diagnostika ključnega pomena in zdravljenje, ki temu sledi, je običajno zelo enostavno: izogibanje alergenu in bolezni ni več. Ker pa so nekateri alergeni del našega vsakdanjika, je pomembno poznati tudi vlogo živil v prehrani alergikov, med katerimi se pogosto znajde tudi koleraba.
Koleraba: splošen opis in hranilna vrednost
Koleraba je nadzemna zelenjadnica z odebeljenim steblom, ki raste nad tlemi, listi pa so podobni zeljnim. Izvirala naj bi iz Češke, danes pa je dobro poznana skorajda po vsem svetu. Gre pravzaprav za križanca med repo in divjim zeljem, čeprav njen okus po navadi bolj spominja na luštrek, mnoge celo na peteršilj. Značilen vonj in okus kolerabi dajejo eterična olja, sladkobo pa ogljikovi hidrati, med katerimi je precej naravnih sladkorjev. Poznamo bele, bledo zelene in vijolične kolerabe - vse pa imajo kremasto belo notranjost.
Kolerabo lahko sejemo v okviru pomladanske setve vse do aprila, poleti pa od konca junija do začetka avgusta. Nekoč so kolerabo, vključno z repo in črno redkvijo, uvrščali med obvezno ozimnico, saj je nepogrešljiva pri pripravi raznih juh, pirejev, ocvrtih jedi in solat.
Hranilna in zdravilna vloga kolerabe
Koleraba je dober vir vlaknin, vitaminov skupine B, vitamina C ter kalija. Zaradi visoke vsebnosti kalija lahko pomaga pri zniževanju krvnega tlaka, podpira imunski sistem, spodbuja prebavo ter prispeva k uravnavanju holesterola. Priporočajo jo tudi sladkornim bolnikom, saj uravnava sladkor v krvi.
Kot smo že omenili, je koleraba bogata z blagodejnimi fitokemikalijami, ki dokazano preprečujejo raka prostate, dojke in debelega črevesa, saj delujejo proti rakavim celicam in preprečujejo njihovo reprodukcijo. Prav tako ščitijo jetra pred škodljivimi toksini. V kolerabi je veliko vitamina C, ki je odličen antioksidant, krepi obrambno sposobnost telesa ter pomaga preprečevati bolezni oziroma pripomore k okrevanju. Vsebuje tudi številne karotenoide, ki so močno obarvani rastlinski pigmenti. Če kolerabo jemo surovo, dobimo veliko vitamina C, surov sok pa je odličen za raztapljanje sluzi ali katarja. Med kuhanjem postane mehkejša in izraziteje sladka.
Koleraba pripomore k nastajanju krvi, čisti pljuča in sečila ter odvaja vodo iz telesa in preprečuje nastanek ledvičnih kamnov. Izboljšuje tudi razpoloženje in mentalno zdravje ter povečuje sposobnost koncentracije in preskrbo celic s kisikom.
Vloga kolerabe v prehrani alergikov
V primeru določenih alergijskih stanj, kot je koprivnica (urtikarija), lahko koleraba postane del hipoalergenih diet. Pri urtikariji II, ko se bolezenski znaki začnejo umirjati, je treba v hrano uvajati manj alergogena živila, kamor sodijo kuhana zelenjava, korenje, cvetača, koleraba, bučke, krompir, žitarice, puran in sadje.
Enostavni načini priprave kolerabe
- Kolerabo naribajte v solato namesto korenčka.
- Dušite jo na maslu ali olivnem olju z ingverjem, peteršiljem ali muškatnim oreščkom in soljo.
- Skuhajte kolerabo skupaj s krompirjem in naredite mešan pire.
- Narezana na palčke je koleraba zdrav prigrizek oziroma predjed.
Recept: Preprosta kolerabna juha
Sestavine: 2 kolerabi, 1 korenje, 1 čebula, 1 strok česna, voda, sol in poper, olje, lovorov list.
Priprava: Čebulo in česen na drobno sesekljamo. Kolerabo olupimo in narežemo na kocke, korenček po potrebi ostrgamo in narežemo na manjše kocke. V lonec zlijemo nekaj olja in na njem zlato prepražimo čebulo. Dodamo česen in pražimo zgolj toliko, da zadiši. Nato dodamo korenje in kolerabo ter na hitro prepražimo in zalijemo z 1,2 litra vode, dodamo lovorov list in kuhamo do mehkega. Ko se koleraba zmehča, po okusu solimo in popramo ter zmeljemo s paličnim mešalnikom.
Potencialni alergeni in navzkrižne reakcije, povezane s kolerabo
Čeprav je koleraba cenjena zaradi svojih hranilnih vrednosti in je lahko del hipoalergenih diet, se lahko v določenih primerih pojavi tudi kot potencialni izziv za alergike.
Koleraba in nikelj
Nikelj je zelo razširjen, saj se že naravno nahaja v zemlji in je prisoten tudi v hrani, kot so kislo zelje, koleraba, stročnice, ovseni kosmiči, orehi in kakav. Nikelj je primarno kontaktni alergen, pri čemer se spremembe odražajo na površini kože, kot kontaktni dermatitis ali kontaktni ekcem. Pri nekaterih pa povzroči reakcijo pri uživanju živil z vsebnostjo niklja, pri čemer deluje kot sistemski alergen s histaminsko reakcijo - pojav pa se imenuje histaminska intoleranca. Ljudem, ki razvijejo občutljivost na nikelj, se hrana z vsebnostjo niklja odsvetuje.
Koleraba in botanična družina križnic
Koleraba spada v botanično družino križnic (Brassicaceae), med katere sodijo tudi redkev, zelje, ohrovt, cvetača, kitajsko zelje, brokoli, repa, kreša, hren, gorčica in regrat. Opisani so alergijski pojavi po uživanju nekaterih križnic, kot so oralni alergijski sindrom, koprivnica, Quinkejev edem ustne votline in glasilk, poslabšanje atopijskega dermatitisa in astme. Poznana je tudi navzkrižna alergija na navedeno zelenjavo pri osebah, ki imajo prvotno alergijo na cvetni prah breze in navadnega pelina.
Pomen strokovne diagnostike in individualnega pristopa
Zelo neprimerno je, da ljudje alergijskih težav ne rešujejo pri zdravnikih, saj »alternativci« pogosto niso dovolj usposobljeni, da bi znali prepoznati vzroke za nastanek pojavov, ki nakazujejo neko neravnotežje v telesu. Histamin se sicer sprošča tudi pri drugih, alergijam podobnih odzivih telesa, ki pa jih imenujemo psevdoalergije.
Pri odraslih se ugotovi prava alergija na hrano pri 3-4 % ljudi, nealergijske motnje, ki vzbujajo sum alergije na hrano pa ima 20 % ljudi. Simptomi prave alergije na hrano se kažejo v 45 % na koži (koprivnica, ekcem), v 25 % na dihalih (nahod, astma), v 20 % v prebavilih (bruhanje, bolečine, napenjanje, driska), v 10 % na krvnem obtoku (sprememba srčnega utripa, krvnega pritiska).
Če zdrava oseba ali pa že poznan alergijski bolnik doživi neki nepričakovan preobčutljivostni dogodek, moramo vzrok zanj z vsemi sodobnimi možnostmi odkriti, da se temu vzroku - alergenu nato varno izogiba. Le s pravilno diagnozo in individualno prilagojeno prehrano, ki lahko vključuje tudi kolerabo, se lahko učinkovito spopadamo z alergijskimi reakcijami in izboljšamo kakovost življenja.