Kolektivne pogodbe so ključni element delovnopravnih ureditev, saj urejajo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnih razmerij med delavci in delodajalci. Te pogodbe so rezultat pogajanj med sindikati ali združenji sindikatov ter delodajalci ali njihovimi združenji in so bistven instrument za zagotavljanje pravičnih delovnih pogojev ter zaščite delavskih pravic.
Kolektivne pogodbe pogosto urejajo pravice in obveznosti, ki presegajo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Te pogodbe omogočajo podrobno določitev specifičnih pravic delavcev, vključno z delovnimi pogoji, plačili, dopusti in drugimi ugodnostmi, ki so lahko ugodnejše od zakonsko določenih minimumov. Kolektivna pogodba lahko tako na primer določi daljši letni dopust, višji regres ali boljše pogoje za odpravnine. Delodajalci morajo v pogodbah o zaposlitvi navesti, katera kolektivna pogodba velja za njihovo dejavnost, saj je to bistveni del pogodbe. Določbe kolektivnih pogodb načeloma veljajo za delodajalce na območju Slovenije. Prav tako morajo delodajalci preveriti t.i. osebno veljavnost, kar pomeni, da morajo preveriti, za katere delavce velja kolektivna pogodba. Posebnosti lahko veljajo za poslovodne delavce in prokuriste, vajence, dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju ter delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu skladno s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.
Sestava Kolektivnih Pogodb
Kolektivne pogodbe so sestavljene iz obligacijskega in normativnega dela.
Obligacijski Del
V obligacijskem delu so urejene pravice in obveznosti strank, ki so sklenile kolektivno pogodbo. Lahko je v tem delu urejen tudi način mirnega reševanja kolektivnih sporov.
Normativni Del
Normativni del kolektivne pogodbe pa praviloma vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev. Gre za pravice in obveznosti pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Prav tako so urejene pravice in obveznosti glede plačila za delo ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom. Opredeljene so tudi pravice in obveznosti glede varnosti in zdravja pri delu ter druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci. Pomembnost kolektivnega dogovarjanja v okviru sindikalnega delovanja je prepoznana tudi v mednarodnih pravnih aktih in v ustavah številnih držav, tudi v Ustavi RS.
Tarifna Priloga h Kolektivni Pogodbi
Tarifna priloga je sestavni del kolektivne pogodbe, ki podrobneje določa višine najnižjih osnovnih plač in druga materialna nadomestila. Pogosto je sklenjena za določen čas, ki ne sme biti krajši od enega leta.
Najnjižje Osnovne Plače in Tarifni Razredi
Višine najnižjih osnovnih plač po posameznih tarifnih razredih so določene v tarifni prilogi. Število plačilnih razredov in višino razmerij med posameznimi plačilnimi razredi glede na najnižjo osnovno plačo zahtevnostne skupine dogovori delodajalec v podjetniški kolektivni pogodbi ali v drugem splošnem aktu. Število plačilnih razredov in pripadajočih razmerij ni omejeno. Najnižja osnovna plača je vrednost najmanj zahtevnega dela v posameznem tarifnem razredu, normalne delovne pogoje in polni delovni čas. Za normalne pogoje dela se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Delovna mesta ali vrsta del se razvrščajo v devet tarifnih razredov upoštevajoč zlasti zahtevnost dela:
- I. tarifni razred: enostavna dela.
- II. tarifni razred: manj zahtevna dela.
- III. tarifni razred: srednje zahtevna dela.
- IV. tarifni razred: zahtevna dela.
- V. tarifni razred: bolj zahtevna dela.
- VI. tarifni razred: zahtevna dela, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba in visokošolski strokovni program I. stopnje.
- VII. tarifni razred: visoko zahtevna dela, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba ali univerzitetna izobrazba ali univerzitetni program po I. bolonjski stopnji ali magisterij stroke po II. stopnji.
- VIII. tarifni razred: najbolj zahtevna dela.
- IX. tarifni razred: izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.
V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače. V primeru, da bi izplačilo plač ogrozilo poslovanje družbe, ima delodajalec možnost znižanja višine osnovnih plač, vendar največ do 20 % pod zneskom najnižjih osnovnih plač, skladno z dogovorom med sindikatom in delodajalcem. Če pri delodajalcu delavci niso sindikalno organizirani, so pa člani sindikata dejavnosti, sklepata dogovor o znižanju osnovne plače (na predlog delodajalca) delodajalec in pooblaščeni predstavnik sindikata dejavnosti. Dogovor mora biti v pisni obliki in mora vsebovati odstotek znižanja osnovnih plač, čas, v katerem bodo plače nižje, kot so določene v kolektivni pogodbi, ter rok, do katerega bodo izplačane dogovorjene znižane osnovne plače.
Najnjižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi se povečajo enkrat letno. Stranki kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta začeli pogajanja na pobudo ene od strank med 1. 3. in 1. 4. tekočega leta in dogovorili % povečanja najnižjih osnovnih plač za tekoče leto, upoštevaje inflacijo v preteklem letu in dvig produktivnosti v panogi. Dogovorjeno povečanje se upošteva pri obračunu plač za mesec marec, izplačane v aprilu. Plača se izplačuje najmanj enkrat mesečno, in sicer najkasneje do 18. v mesecu.
Dodatki k Plači in Nadomestila
Kolektivne pogodbe določajo različne dodatke in nadomestila, ki so namenjeni kompenzaciji specifičnih delovnih pogojev ali osebnih okoliščin.
Regres za letni dopust
Regres za letni dopust se izplača najmanj v višini minimalne plače, oziroma do 1. julija tekočega leta. Višji znesek se lahko dogovori na ravni podjetja, do višine, določene z vsakokratno veljavno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za letni dopust lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.
Solidarnostna Pomoč
Solidarnostna pomoč se izplača najkasneje v 30. dneh po nastanku primera. V primeru smrti delavca pripada njegovim družinskim članom 60 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece. V primeru smrti družinskega člana pripada delavcu 30 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece. V drugih primerih lahko delodajalec po prosti presoji izplača solidarnostno pomoč do višine, določene z vsakokratno veljavno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
Povračilo Stroškov Prevoza
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša najmanj 60 % najcenejše možnosti prihoda na delo in z dela. Če delavec ne more iz utemeljenih razlogov uporabljati javno prevozno sredstvo ali bi bilo slednje dražje, je upravičen do povračila stroškov prevoza za vsak polni kilometer razdalje med prebivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi in mestom opravljanja dela, v višini, ki jo določa vsakokratno veljavna Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Način zagotavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela ter minimalno razdaljo, ki še upravičuje povračilo stroškov, se določi na ravni podjetja.
Povračilo Stroškov za Službeno Potovanje
Delavec je upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje v Sloveniji v skladu z vsakokratno veljavno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Za službeno potovanje v tujini je delavec upravičen do povračila stroškov v skladu z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini, ki velja za državne organe.
Terenski Dodatek in Dodatek za Ločeno Življenje
Terenski dodatek se izplačuje v višini zgornjega zneska, določenega z vsakokratno veljavno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Povračilo stroškov za ločeno življenje se izplačuje v višini zgornjega zneska, določenega z vsakokratno veljavno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Med seboj se izključujeta tudi terenski dodatek in dodatek za ločeno življenje, če ni s pogodbo o zaposlitvi ali ob napotitvi na delo na terenu drugače dogovorjeno.
Prehrana med Delom
Delavcem se zagotovi topli obrok (v skladu s standardi), če ta ni zagotovljen, pa so upravičeni do povračila stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Če delodajalec prehrane med delom ne organizira ali če delavec iz zdravstvenih razlogov organizirane prehrane ne more uživati, je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom.
Druge Pravice in Obveznosti
Delovni Čas in Razporeditev
Delodajalec odloča o razporeditvi delovnega časa in mora letno razporeditev določiti z letnim delovnim koledarjem najkasneje do začetka koledarskega oziroma poslovnega leta, pri čemer upošteva potrebe delovnega procesa ter zakonsko zagotovljene odmore in počitke delavcev. Premični delovni čas je čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda z dela določen v razponu. Delno premični delovni čas je čas, kjer je točno določen čas prihoda na delo oziroma odhoda z dela, čas odhoda z dela oziroma prihoda na delo pa je določen v razponu. Deljeni delovni čas je čas, ko delavec opravlja delo s prekinitvijo polnega dnevnega delovnega časa, prekinitev pa traja več kot eno uro.
V odvisnosti od potreb organizacije dela lahko delodajalec prerazporedi delovni čas. Prav tako lahko odredi nadurno delo. V primeru pripravljenosti na delo, ki jo odredi delodajalec in delavec čaka izven delovnega mesta, pripada delavcu dodatek za pripravljenost v višini 15 %.
Letni Dopust
V podjetniški kolektivni pogodbi, v splošnem aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi se lahko določijo dodatni kriteriji za odmero dodatnih dni letnega dopusta. Delavec, ki je v letu 2013 pri delodajalcu, ki mu odmerja letni dopust, pridobil pravico do dodatnega letnega dopusta zaradi dopolnjene starosti 50 let, ohrani to pravico, vendar največ v odmeri oziroma obsegu 3 dni. Delodajalec s pisnim obvestilom obvesti delavca o številu dni letnega dopusta najkasneje do 31. marca tekočega leta.
Odsotnost z Dela
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela iz osebnih razlogov do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, v primerih, določenih s to kolektivno pogodbo. Če se delavec izobražuje ali izpopolnjuje v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite. Delavec se je dolžan usposabljati za delo na delovnem mestu, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Pripravništvo in Poskusno Delo
Pripravništvo se lahko sklene z delavcem, ki po končanem izobraževanju prvič sklene pogodbo o zaposlitvi za dela, razvrščena najmanj v IV. tarifni razred. Za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja pripravništvo največ 6 mesecev, za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev in za dela VII. in višje stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev. Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi delodajalec in ga ob nastopu pripravništva izroči pripravniku. Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom, ki ga določi strokovna komisija. Pripravnika vodi, usmerja, nadzira in ocenjuje mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik. Delodajalec imenuje tričlansko strokovno komisijo, pri kateri pripravnik opravlja strokovni izpit. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj.
Pri ocenjevanju poskusnega dela lahko delodajalec poleg strokovne usposobljenosti ocenjuje tudi primernost kandidata za delo. Ocena mora biti izdelana na podlagi v naprej določenih pogojev.
Presežni Delavci in Odpravnine
Kriteriji in metoda uporabe kriterijev za razreševanje presežnih delavcev se določijo vnaprej ali v postopku priprave programa na ravni delodajalca. Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje ob izplačilu zadnje plače. Višina odpravnine lahko presega 10-kratnik osnove iz 108. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delavec je dolžan delodajalcu priskrbeti potrdila v zvezi z izpolnjevanjem kriterijev do postavljenega razumnega roka.
Pri kriteriju doseganja delovne uspešnosti je mogoče to uporabiti le, če so vnaprej določena posredna ali neposredna merila za ugotavljanje delovne uspešnosti oziroma nagrajevanja in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa presežnih delavcev. V primeru enakega doseganja delovne uspešnosti ali neizpolnjevanja pogojev za ugotavljanje delovne uspešnosti se upošteva ustreznost strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo ter delovne izkušnje pri enakih ali sorodnih delih. Prav tako se upošteva dolžina delovne dobe, ki jo imajo posamezni delavci pri delodajalcu, in zdravstveno stanje delavcev, ugotovljeno na podlagi zdravstvenih spričeval.
Varnost in Zdravje pri Delu
Ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu so strošek delodajalca in za delavce brezplačni. Opredeljene so tudi pravice in obveznosti glede varnosti in zdravja pri delu ter druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci.
Spremljanje in Razlaga Kolektivnih Pogodb
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za spremljanje izvajanja kolektivne pogodbe. Komisija se konstituira najkasneje v roku 90 dni po uveljavitvi kolektivne pogodbe. Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni obravnavati priporočilo komisije v čim krajšem času, vendar ne kasneje kot v 30 dneh. Komisija za razlago kolektivne pogodbe sprejema razlage določb te kolektivne pogodbe soglasno. Poleg tega je na ravni kolektivnih pogodb vzpostavljen sistem komisij za spremljanje izvajanja in razlago samih pogodb, ki bi se ga stranke kolektivnih pogodb v praksi lahko bolj posluževale.
Reševanje Sporov
Sporazum o pristojnosti delovnopravne arbitraže za rešitev medsebojnega spora mora biti sklenjen v pisni obliki, po nastanku spora in v samostojnem dokumentu. Sporazum o arbitražnem načinu reševanja spora obsega določitev sestave arbitražnega senata ali določbo o arbitru posamezniku, določa sedež arbitraže in navaja kolektivno pogodbo, iz katere je zavezan delodajalec. Postopek poteka skladno z zakonom, ki opredeljuje delovanje arbitraže v delovnih sporih. Odločitev arbitražnega senata oziroma arbitra posameznika v kolektivnem delovnem sporu je dokončna in nadomešča sporno določbo kolektivne pogodbe. Komur je ponujeno, da bi bil arbiter, mora razkriti vse okoliščine, ki bi lahko vzbujale utemeljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti. Izločitev arbitra se lahko zahteva, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti ali če arbiter nima kvalifikacij, zaradi katerih sta ga stranki imenovali.
Po sklenjenem sporazumu o mediaciji se mediator/mediatorja dogovorita s strankama za prvi termin srečanja.
Veljavnost in Dostopnost Kolektivnih Pogodb
Tarifna priloga velja in se uporablja za čas veljavnosti oziroma obdobja podaljšane uporabe Kolektivne pogodbe za lesarstvo. Ta tarifna priloga začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 11. Kolektivne pogodbe so lahko določene za nedoločen ali določen čas. Za določen čas pa praviloma veljajo tarifne priloge h kolektivnim pogodbam. Vse veljavne kolektivne pogodbe za območje države so vpisane v evidenci kolektivnih pogodb na pristojnem ministrstvu. Pravila glede kolektivnih pogodb ureja Zakon o kolektivnih pogodbah.
S pomočjo elektronske baze (e-baze) kolektivnih pogodb, ki jo je razvila ZSSS, je mogoča medsebojna primerjava kolektivnih pogodb in hitrejši dostop do informacij. E-baza zajema kolektivne pogodbe zasebnega in javnega sektorja. Uporabnik lahko na enem mestu ugotovi višino jubilejne nagrade, dodatnih dni letnega dopusta, višino regresa za letni dopust, najnižje osnovne plače, ter kako je z razporejanjem delovnega časa in drugimi področji. E-baza omogoča tudi primerjavo kolektivnih pogodb oziroma primerjavo pravic in obveznosti iz delovnega razmerja med več kolektivnimi pogodbami, ter izvoz primerjav v excel. Za dostop do javnega dela e-baze uporabnik ne potrebuje nobene identifikacije, saj je javni del, skupaj z iskalnikom, dostopen vsakomur. Registrirani uporabnik pa lahko pregleduje celotno besedilo vseh pogodb, jih primerja po posameznih področjih ali ključnih besedah, izvozi primerjavo v excel in podobno.
tags: #kolektivna #pogodba #priloga