Uvod
Ta kolektivna pogodba je sklenjena med Banko Slovenije, ki jo zastopa dr. [ime in priimek predstavnika], in drugimi strankami, ter prične veljati z dnem podpisa obeh strank.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 19. 11. [leto] potrdilo to kolektivno pogodbo.
1. Splošne določbe
1.1. Področje uporabe
Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki so opredeljeni v 2. členu te pogodbe.
1.2. Trajanje pogodbe
Normativni del kolektivne pogodbe se sklepa za nedoločen čas, tarifni del kolektivne pogodbe pa za dobo, kot je določena z vsakokrat veljavno Tarifno prilogo.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije so objavljene v Uradnem listu RS, št. [številka objave].
1.3. Opredelitev "delodajalca"
Izraz »delodajalec« pomeni vse pravne osebe, opredeljene v 2. členu te pogodbe.
1.4. Postopek sklepanja sporazuma
Delodajalec ob pobudi za sklenitev sporazuma predloži sindikatu pisno utemeljene razloge za sklenitev sporazuma.
1.5. Zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev
Delodajalec je odgovoren za zagotavljanje normalnih delovnih in psihosocialnih pogojev za delo ter zagotavljati ukrepe za preprečitev psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu nad delavcem ali skupino delavcev ter zaščititi žrtve pred takšnim ravnanjem.
Pooblaščence, ki obravnavajo in rešujejo primere psihičnega, fizičnega ali spolnega nasilja in trpinčenja na delovnem mestu, imenujeta soglasno uprava banke in sindikat na predlog enega od socialnih partnerjev. Če do soglasja ne pride v roku 15 dni, imenuje pooblaščenca delodajalec.
1.6. Odločanje o pravicah in obveznostih delavcev
O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev pri delodajalcu odloča uprava delodajalca, ki lahko pooblastilo za odločanje prenese na enega ali več pooblaščenih oseb.
1.7. Posvetovanje s sindikatom o splošnih aktih
Predloge splošnih aktov ali njihove spremembe in dopolnitve posreduje delodajalec pred sprejemom sindikatu v mnenje. Delodajalec je dolžan pisno obrazložiti razloge in cilje za sprejem novega splošnega akta ali njegovih sprememb in dopolnitev ter sindikatu predstaviti svoje videnje posledic, ki bi jih utegnil imeti splošni akt na socialno-ekonomski in delovno-pravni položaj delavca.
1.8. Opis delovnega mesta
Obvezna sestavina splošnega akta o sistemizaciji delovnih mest so opisi vseh delovnih mest. Opis delovnega mesta določa:
- naziv delovnega mesta,
- vsebino dela,
- druge pogoje za opravljanje dela.
1.9. Tarifni razredi
Tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna opravila na splošnem in tehničnem področju, ki se izvajajo z mehaniziranimi in enostavnimi delovnimi sredstvi.
Tarifni razred: dela, v okviru katerih se opravljajo zahtevna strokovna opravila na področju podpore analiz, podpore pri načrtovanju.
Z aktom o sistemizaciji lahko delodajalec določi izpolnjevanje alternativnih zahtev: nižjo stopnjo izobrazbe delavca in določeno število let ustreznih delovnih izkušenj ali ustreznih funkcionalnih znanj.
1.10. Pravica do varnih in zdravih delovnih pogojev
Delavec ima pravico ustno ali pisno zahtevati od delodajalca, da se izvedejo predpisani ukrepi za varno in zdravo delo.
1.11. Jezik splošnih aktov
Vsi splošni akti pri delodajalcu so v slovenščini, v skladu s področno zakonodajo.
2. Pogodba o zaposlitvi
2.1. Pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi
Pogodbo o zaposlitvi je dovoljeno skleniti le za delovno mesto, ki je določeno v aktu o sistemizaciji delodajalca.
2.2. Varstvo pravic pri odredbi dela
Delavec lahko kadarkoli pisno zahteva varstvo svojih pravic v zvezi z odredbo iz prejšnjega odstavka tega člena, delodajalec pa se je dolžan najkasneje v 8 (osmih) dneh pisno opredeliti do delavčeve zahteve.
2.3. Začasno opravljanje drugega dela
Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela, kadar gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, pri čemer lahko taka odreditev traja, dokler traja razlog nadomeščanja, vendar ne več kot 12 mesecev.
2.4. Ponudba pogodbe
Druga pogodbena stranka odgovori na prejeto ponudbo najkasneje v roku 3 (treh) delovnih dni ali podpiše predlagano spremembo pogodbe oziroma novo pogodbo. Za enak čas ponudba veže delodajalca.
2.5. Pogodba o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko z novo zaposlenim delavcem sklene tudi zato, da se ugotovi, ali je delavec sposoben opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Tako delo lahko traja največ eno leto.
2.6. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga oziroma pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od petih delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.
Delodajalec mora obravnavati mnenje sindikata o uvedenem postopku odpovedi delavčeve pogodbe o zaposlitvi in se do njega opredeliti do odpovedi pogodbe, če to mnenje prejme najkasneje 10 dni pred iztekom zakonskega prekluzivnega roka za odpoved pogodbe.
2.7. Odpoved iz poslovnih razlogov
Delodajalec je dolžan delavca najkasneje 7 (sedem) delovnih dni pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov pisno obvestiti o nameravani odpovedi pogodbe.
Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost delavca. Ta kriterij je pri določanju presežnih delavcev dovoljeno uporabiti le, če delodajalec v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu predhodno opredeli merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.
Delodajalec in sindikat se pred pričetkom postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov posvetujeta z namenom, da dosežeta sporazum o kriterijih za ugotavljanje presežnih delavcev v skladu z zakonom, to kolektivno pogodbo in podjetniško kolektivno pogodbo.
2.8. Napoved upokojitve
Delavec, ki se namerava upokojiti, pisno sporoči delodajalcu svojo namero in datum upokojitve.
3. Odpravnine
3.1. Odpravnina ob odpovedi iz poslovnih razlogov
Če banka odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžna izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel ali, ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
3.2. Odpravnina ob upokojitvi
V primeru upokojitve pripada delavcu, ki je bil v banki zaposlen najmanj pet let, ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi minimalnih pogojev za starostno upokojitev oziroma najkasneje tri mesece po izpolnitvi minimalnih pogojev, odpravnina v višini štirih povprečnih mesečnih plač v banki, izplačanih v preteklih treh mesecih oziroma v višini štirih povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Pravico do odpravnine ob upokojitvi po prvem odstavku tega člena imajo tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. stopnje.
Delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena, če ima pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1 in če je banka zanj financirala dokup pokojninske dobe.
3.3. Posebni programi prostovoljnega upokojevanja
Če banka sprejme posebne programe prostovoljnega upokojevanja delavcev, višina odpravnine oziroma finančnega nadomestila delavcu lahko presega višino, določeno v prvem odstavku tega člena. Način izračuna odpravnine oziroma nadomestila ter spodnji in zgornji limit sprejme Svet Banke Slovenije in o vsebini programa seznani Sindikat Banke Slovenije.
4. Delovni čas in odmor
4.1. Uporaba službenih sredstev
Določitev pravil uporabe službenih sredstev tako, da se bo omejevala službena komunikacija v času uresničevanja pravice do odklopa.
4.2. Izredni prihod na delo
Ko je v primeru izrednih okoliščin (npr. okvare delovnih sredstev, izvedbe nujnih postopkov) ali višje sile nujno, da delavec nemudoma opravi določeno delo, da se odvrne škoda za banko ali da se zagotovi varnost ljudi in premoženja, ter tega dela ne more opraviti nihče drug, lahko banka delavca izjemoma kontaktira po telefonu, preko elektronske pošte, ali z uporabo drugih ustreznih sredstev, z namenom, da delavcu odredi izredni prihod na delo (vključno z opravljanjem dela na daljavo, kadar je to možno).
5. Pripravništvo
5.1. Opredelitev pripravnika
Pripravnik je delavec, ki prvič začne opravljati delo ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela, za katero se zahteva najmanj V. stopnja izobrazbe.
5.2. Trajanje pripravništva glede na izobrazbo
- V. in VI/1. stopnja: 4 mesece
- VI/2. stopnja: 6 mesecev
- VII. stopnja: [število mesecev]
tags: #kolektivna #pogodba #bancnistva #tarifna #priloga