Krompir praviloma ostane svež dlje kot druga zelenjava, vendar se lahko zaradi neprimernih pogojev skladiščenja tudi hitro pokvari. Če želite krompir ohraniti svež dlje časa, ga morate pravilno shraniti, pri tem pa morate upoštevati tudi nekaj preprostih trikov, s katerimi boste preprečili kaljenje, gnitje in spremembo okusa.
Krompir predstavlja pomemben delež v kmetijski pridelavi in prehrani ljudi. Je pomemben vir energije, saj vsebuje nekaj manj kot 20 odstotkov ogljikovih hidratov v obliki škroba in celuloze. Surovega škroba naše telo ne more prebaviti, zato moramo krompir pred zaužitjem toplotno obdelati (skuhati, speči, ocvreti ...). Delež vode je visok - pri nekaterih sortah tudi do 80 odstotkov. Krompir vsebuje vitamine B1, B2, B6, K, C, folno kislino in niacin ter številne minerale: kalij, kalcij, železo, magnezij in fosfor. In ravno jesen je tista, ko se nas večina razveseli krompirja, čeprav je v trgovskih centrih sicer na voljo skozi vse leto. A pred zimo, ko si tudi sicer pripravljamo ozimnico, med drugim poskrbimo, da bomo imeli krompir na zalogi.
Izbira in priprava krompirja za skladiščenje
Izbira prave sorte in kakovost ob nakupu
Skladiščenje krompirja se morda na 'prvo žogo' ne zdi ravno zahtevno, a če nismo dosledni, bo krompir hitro začel kaliti ali pa ga bo prizadela katera izmed bolezni. Že pri nakupu bodite pozorni: kupite takšnega, ki je svež, čvrst in brez vidnih znakov poškodb ali kaljenja. Različne sorte krompirja imajo različen rok trajanja, zato imejte to v mislih, ko kupujete večjo količino krompirja.
Za daljše obdobje skladiščenja je priporočljivo izbrati srednje pozne in pozne sorte; zgodnje in srednje sorte namreč zelo hitro kalijo, zato je zgodnji krompir primernejši za sprotno rabo. Zgodnji krompir ni namenjen daljšemu skladiščenju, temveč sprotni porabi. Pomembno je, da skladiščimo le fiziološko zrel in zdrav krompir, ki ni okužen z glivičnimi ali bakterijskimi boleznimi, prav tako ne sme biti poškodovan.
Priprava gomoljev in ustrezna embalaža
Krompir po nakupu domov običajno prinesemo v plastičnih vrečkah, ki lahko zadržujejo vlago in spodbujajo kalitev. Zato je pomembno, da krompir doma preložimo v posodo za krompir ali zabojček, lahko pa ga shranimo tudi v papirnato vrečko, saj te preprečujejo nabiranje kondenza. Preden krompir shranimo, gomolje še enkrat pregledamo. Skladiščimo samo zdrav krompir brez znamenj bolezni, mehanskih poškodb ali vlažnih mest.
Za shranjevanje krompirja izberemo posode ali vrečke, ki omogočajo kroženje zraka. Papirnate vrečke, mrežaste vrečke ali odprte košare so odlična izbira. Vlaga lahko spodbuja gnitje in kaljenje. Krompirja pred shranjevanjem zato ne umivamo, odvečno umazanijo ali zemljo raje odstranimo šele takrat, ko smo ga pripravljeni uporabiti.
Idealni pogoji za skladiščenje
Temperatura in zračna vlaga
Doma je treba krompir hraniti v hladnem, temnem in dobro prezračenem prostoru. Najprimernejša temperatura za skladiščenje krompirja je 5 do 6 °C. Temperatura, na kateri krompir skladiščimo, ne sme biti nižja od 4 °C (velja tudi za krompir za ozimnico), sicer se škrob spremeni v sladkor (krompir postane sladek). Ta proces je k sreči reverzibilen; sladkor se bo v nekaj dneh na sobni temperaturi spet spremenil v škrob, zato vam 'sladkastega' krompirja ni treba zavreči, le pustite ga nekaj dni na sobni temperaturi.
Prostor, v katerem krompir shranjujemo, tudi ne sme biti preveč suh, saj krompir v tem primeru začne hitro veneti. V prostoru pa naj bo tudi čim višja zračna vlaga. Če je zrak v kleti presuh, bo krompir začel veneti. Najprimernejša zračna vlaga se tam najbolj približa absolutni.
Pomen teme in prezračenosti
Krompir skladiščimo v popolnoma temnem prostoru, ker UV-svetloba spodbuja tvorbo klorofila do 3 mm pod kožico gomoljev. Krompir ne sme biti izpostavljen neposredni svetlobi, saj lahko zaradi izpostavljenosti svetlobi postane zelen in dobi grenak okus. Preveč svetlobe spodbudi ozelenitev, kar gomolje spodbudi k proizvodnji klorofila. Zaradi tega je krompir grenak in poln solanina, nevrotoksina. Tovrstnemu krompirju se je bolje izogibati. Vrhnjo plast pokrijemo s papirjem ali tkanino, da je zračno in krompir diha. Enak je postopek pri shranjevanju v vrečah.
Dobra prezračenost prostora prav tako igra pomembno vlogo. Bistveno je, da ima krompir dovolj zraka. Najboljše je, da ga shranite v lesenem zaboju ali podobnih posodah, ki omogočajo kroženje zraka. Lahko uporabite tudi papirnato, mrežasto vrečko ali vrečko iz blaga, ki bodo pomagale preprečiti plesen ali kaljenje. Dobro prezračevanje je ključnega pomena za daljšo ohranitev svežega krompirja.
Urejenost skladiščnega prostora
Prostor, kjer bomo hranili jedilni krompir, mora biti hladen. Klet je idealna. Poleg idealne temperature in vlažnosti mora biti prostor tudi dovolj velik. Če krompir skladiščimo v gajbicah, lahko na 1 m3 skladiščnega prostora računamo s 500 do 530 kg/m3. Za razsut krompir pa potrebujemo 1,5 m3 prostora, pri čemer moramo vedeti, da 1 m3 krompirja tehta 650 do 700 kg. Ne smemo pozabiti niti na pretok zraka v kleti in higieno. Po nasvetih številnih strokovnjakov lahko stene v kleti vsako leto razkužimo z apnenim beležem, s čimer omejimo prisotnost mikroorganizmov, ki pospešujejo procese razpadanja.
Pogoste napake in koristni nasveti
Kateri prostori so neprimerni?
Topel in svetel prostor je najmanj primerno mesto za krompir. Krompirja v prvi vrsti ni priporočljivo shranjevati v toplem in svetlem prostoru, prav tako ne v hladilniku. Hladilnik ni primerno mesto za shranjevanje krompirja, če nimamo prostora drugje, ga v njem hranimo le kratek čas. V prehladnem prostoru, kjer je temperatura nižja od 4 stopinj Celzija, se škrob začne spreminjati v sladkor, kar vpliva tako na njegov okus kot tudi teksturo. Manjše količine krompirja je v kuhinji veliko bolje kot v hladilniku hraniti v temni, torej zaprti kuhinjski omarici, v košarici, mrežasti embalaži ali odprti papirnati vrečki. Izberemo mesto, ki je čim dlje od grelnih teles.
Shranjevanje krompirja na odprtem ali neogrevanem zaprtem balkonu v hladnem delu leta je sicer mogoče, če si v ta namen preskrbimo toplotno izoliran zaboj, vendar takšno »skladišče« ne more nadomestiti hladne kleti. Zaprt zaboj namreč ni zračno mesto, kakršno potrebuje krompir, poleg tega utegne temperatura pri tej rešitvi znatno nihati, kar ni dobra popotnica za ozimnico.
Ločeno shranjevanje od druge zelenjave
Izogibajte se shranjevanju krompirja v bližini čebule, paradižnika in česna, saj ta sprošča pline, zaradi katerih se lahko krompir hitreje pokvari. Prav tako čebula, paradižnik in česen vsebujejo veliko vode, ki posledično sprošča vlago in lahko povzroči, da krompir postane plesniv. Pri krompirju hranite ločeno od čebule, paradižnika in česna.
Čeprav splošno velja, da v istem prostoru ne skladiščimo sadja, ker to izloča etilen, ki pospešuje zorenje, pa pri krompirju obstaja zanimiv trik. Priporoča se skladiščenje krompirja skupaj z jabolki. Jabolka pri zorenju namreč oddajajo etilen, ki zavira rast oziroma kaljenje krompirja. Ta trik za preprečevanje kaljenja je učinkovit, saj jabolko v vreči ali zaboju krompirja sprošča etilen, ki zavira nastajanje kalčkov.
Preprečevanje kaljenja in bolezni
Če hranimo jedilni krompir pri temperaturi okoli 4-6 °C, naj ta do novega leta ne bi kalil, zato ni potrebe po sredstvih za preprečevanje kaljenja. Lahko pa vendarle uporabimo posebno prašivo, a pazimo, da ga ne posipamo po semenskem krompirju; tega hranimo v ločenih posodah.
Pri skladiščenju krompirja pa se poleg kaljenja lahko pojavijo tudi številne skladiščne bolezni in napake. Te se običajno ne pojavijo posamično, ampak jih zasledimo v različnih kombinacijah. Krompir med shranjevanjem večkrat pregledamo. Gomolje, ki kažejo znake gnitja, plesni ali večje poškodbe, takoj odstranimo. Pri krompirju je zelo pomemben prostor, v katerem ga skladiščimo.
Skladiščenje krompirja se na 'prvo žogo' morda ne zdi ravno zahtevno, a če nismo dosledni, bo krompir hitro začel kaliti ali pa ga bo prizadela katera izmed bolezni. Slednje se izplača upoštevati, saj lahko pravilno shranjen krompir ostane svež dva do tri mesece kot običajno, kar lahko prihrani tudi nekaj denarja.