Objavljamo besedilo nekdanjega geodeta Franca Bevca, ki v svoji izpovedi zelo kritično in imensko obravnava višje državne in javne uslužbence ter institucije.
Kritika institucij in uradnikov
Nekdanji geodet Franc Bevc v svoji izpovedi kritizira delovanje številnih državnih in javnih institucij ter njihovih uslužbencev. Med navedenimi institucijami so Geodetski zavod Celje, Območna geodetska uprava Celje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Geodetska inšpekcija, Inšpektorat za javni prostor, Komisija za preprečevanje korupcije, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ministrstvo za pravosodje RS (začasno strokovno telo za geodezijo), sodni izvedenci geodetske stroke, odvetniki, Okrajno sodišče in Višje sodišče v Celju, Višje sodišče v Kopru, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Sodni svet Republike Slovenije, okrožno državno tožilstvo v Celju, Vrhovno državno tožilstvo RS, Vrhovno sodišče RS in Varuh človekovih pravic. Bevc poudarja, da so rezultati neukrepanja in opustitve dolžnega ravnanja državnih uslužbencev krivične in nične sodbe, pri čemer navaja sodbe N 58/2012, N 17/2017 in Up-688/20-5.
Zgodovina mejnih sporov in meritev
Meritve v letih 1963 in 2009
Občinsko podjetje Zavod za izmero in kataster zemljišč je leta 1963 v postopku IDPOS 2006/16 določilo in izmerilo mejo na zahodni strani občinske ceste. V postopku sta geodeta ugotovila, da so se meritev udeležile zainteresirane stranke in da so bile meje določene po predpisih. Iz zapisnika je tudi razvidno, da so se vse stranke strinjale z določeno mejo in jo tudi podpisale. Pravilnost njunega dela je potrdil Strokovni svet IZS-MSGeo, ki je najvišji geodetski strokovni organ v Republiki Sloveniji. Občinsko sodišče Celje je po uradni dolžnosti odredilo evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.
Leta 2009, po 46 letih, je podjetje Geoides Franc Bevc s.p. to isto zahodno mejo občinske ceste v IDPOS 6171 v postopku ureditve meje izmerilo še natančneje. Dva mejnika sta bila obstoječa iz leta 1963, enega pa so določili na novo. Šest lastnikov parcel na zahodni strani ceste in predstavnica MOC Celje so se z mejo že drugič strinjali in jo podpisali. Nihče se nanjo ni pritožil in postala je »urejena« meja, dokončna, pravnomočna in nespremenljiva.
Nezakonita gradnja in sodna ureditev meje leta 2012
Med prvo meritvijo leta 1963 in drugo meritvijo leta 2009 sta lastnika parcel na vzhodni strani te občinske ceste okoli leta 2000 postavila na občinsko cesto zidano kmetijsko stavbo - črno gradnjo. Na cesto sta prestavila tudi lesen kozolec. Nato sta se na mejo, določeno v letu 2009, pritožila. Zato sta naročila ureditev meje med vzhodno stranjo občinske ceste in med njuno parcelo št. 596. Leta 2012 je prišlo do sodne ureditve meje vzhodne strani te občinske ceste.
Sporne sodne odločitve in manipulacije
Sodba N 58/2012 in ukinitev ceste
Okrajna sodnica Irena Peer je v sodbi N 58/2012 mejo na vzhodni strani ceste določila na že urejeni meji na zahodni strani ceste iz leta 2009. V postopek ni vabila šest lastnikov parcel na zahodni strani ceste, katerih mej se je dotaknila, niti jih ni do danes uradno obvestila o meritvi. Sodišče je cesto enostavno ukinilo. Ker ceste ni bilo več, je sodni izvedenec Matej Maligoj v svojem elaboratu ni mogel prikazati. Zato je v geodetskem elaboratu ponaredil izrek sodbe in sodno določeno mejo prestavil proti vzhodu za 18 cm, čeprav je bila cesta po podatkih zemljiškega katastra povprečno široka 3.2 m.
Namesto, da bi se Mestna občina Celje (MOC Celje) kot nasprotna stranka na sodbo pritožila, ker je bil izrek sodbe ponarejen, so se nekdanji župan Bojan Šrot (sodnik in odvetnik), zastopnik Roman Mavri (odvetnik) MOC Celje in zastopnik predlagatelja Matjaž Verzegnassi (odvetnik) dogovorili, da občinsko cesto podarijo predlagatelju in s tem preprečijo morebitno rušenje črne gradnje. To so storili načrtovano in naklepno. Kljub temu, da so vedeli, da bi v primeru pritožbe stroške plačala zavarovalnica, se niso pritožili. Sodba je postala pravnomočna.
Tožba N 49/2014 in inovacija »tožbe samega sebe«
Ker MOC Celje ni imela več občinske ceste, je leta 2014 vložila tožbo N 49/2014 proti šestim lastnikom parcel na zahodni strani občinske ceste, češ, da ta poteka po njihovih parcelah. Postopek je vodila sodnica Tanja Dolar Božič. V sklepu sodišča N 17/2017 je MOC Celje sodišču uspela dokazati, da so napako napravili njeni pokojni geodeti leta 1963, in izsilila občinsko cesto na zasebnih parcelah 600/1, 601, 604. V tem primeru je župan Bojan Šrot v sodstvu napravil inokacijo in sicer: praktično je MOC Celje tožila samo sebe in tožbo dobila.
Senat Višjega sodišča v Celju v sestavi Tatjane Kamenšek Krajnc, Darje Pahor in Katarine Lenarčič je v obrazložitvi sodbe N 17/2017 z drugimi besedami zapisal: »Občinska pokojna geodeta sta leta 1963 napravila napako, ker nista upoštevala geodetske zakonodaje ZEN iz leta 2006 in nista upoštevala predhodnega elaborata meritve iz leta 1963, ki sploh ne obstaja«.
MOC Celje je priznala svojo krivdo, Višje sodišče Celje pa je obsodilo šest strank, ki so leta 1963 in 2009 že dvakrat s strinjanjem in podpisi uredile svoje meje in imajo še danes (tudi MOC Celje) veljavne upravne odločbe Območne geodetske uprave Celje.
Sistemske pomanjkljivosti in zlorabe
Nepravilnosti v Geodetski upravi in sodstvu
Na Geodetski upravi Republike Slovenije, Območni geodetski upravi v Celju in geodetski inšpekciji se soočajo s popolno zmedo, predvsem zaradi nestrokovnosti in nepoznavanja geodetske zakonodaje, kar se kaže v nespoštovanju lastnih dokončnih in pravnomočnih upravnih aktov, opustitvi preverjanja geodetskih elaboratov, nepravilnem vročanju upravnih aktov in ustrahovanju zaposlenih. Isto velja za Okrajno in Višje sodišče v Celju, kjer so opažene nepravilnosti pri vabljenju strank, očitno napačnem sojenju, ponareditvah izrekov lastnih sklepov, nerazumnih pravnih obrazložitvah sodb in izločitvi sodnikov.
Pri uporabi izrednih pravnih sredstev, kot so Vrhovno sodišče, Ustavno sodišče in ESČP, je bil strankam onemogočen dostop. Franc Bevc z gotovostjo trdi, da v državnih institucijah, ki so sodelovale v teh postopkih - od državne uprave do sodišč in tožilstev - vlada popolna anarhija. Nekateri državni uslužbenci naj ne bi niti prebrali sodb, dokazov in pritožb, ali pa jih niso razumeli.
Navedbe o ključnih napakah institucij
Bevc ne razume, kako je mogoče, da visoko izobraženi uslužbenci naredijo tako velike napake, in izpostavlja naslednje:
- Okrajno sodišče ni vabilo v postopek 6 strank (N 58/2012).
- Okrajno sodišče je ukinilo občinsko cesto (N 58/2012).
- Okrajno sodišče je ponaredilo lastno sodbo (N 58/2012).
- Okrajno sodišče je dovolilo MOC Celje, da s krivo ovadbo toži samo sebe (N 49/2014).
- Višje sodišče je urejalo mejo neobstoječe ceste (N 49/2014).
- Višje sodišče je odločilo, da bi morali geodeti leta 1963 urejati mejo po zakonodaji ZEN iz leta 2006 (N 17/2017).
- Višje sodišče je odločilo, da bi geodeti leta 1963 morali urejati mejo po podatkih, ki jih ni (N 17/2017).
- Ustavno sodišče ni pravilno izračunalo pritožbenega roka (Up-688/20-5).
- Območna geodetska uprava ni preizkusila elaboratov sodnih izvedencev in ni preverila, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru (N 58/2012, N 17/2017).
Bevc zaključuje, da gre v teh sodbah za očitno zlorabo upravne, sodne in tožilske oblasti, očitne napačnosti, samovoljnosti in arbitrarnosti, pristranskosti, dejanja zunaj okvira pravno še dopustnih dejanj ter vrsto hudih postopkovnih napak. Najbolj žalostno je, da po izrabi vseh rednih in izrednih pravnih sredstev, po 12 letih in 10 sodbah ter po 20.000 EUR stroškov, stranke še vedno ne vedo, kje poteka uradna meja.
Posledice za prizadete stranke
Šest strank je izgubilo 575 m2 zemljišča, zgraditi morajo novo občinsko cesto po svojem zemljišču (predračun 42.329,12 EUR), poravnati pa morajo tudi stroške vseh sodb in pritožb, vse do ESČP (cca 20.000 EUR). Višje sodišče v Celju je za krivce proglasilo že pokojna geodeta, ki sta izdelala geodetski elaborat IDPOS 2006/16 v letu 1963, in Bevca, ki je leta 2009 meje iz njunega elaborata prevzel, kar je bil po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (ZEN) dolžan storiti. Vse stroške sodišča (približno 20.000 EUR), izgubo 575 m2 zemljišča in izgradnjo nove ceste v vrednosti 42.329,12 EUR je naprtilo nič krivim sosedom.
Ti so imeli od leta 1963 do 2009 izmerjeno »katastrsko« mejo, od leta 2009 do danes pa imajo dokončno, pravnomočno »urejeno«, nespremenljivo, še vedno veljavno mejo, kljub 10 sodbam. S temi sodbami država po mnenju Bevca kaže odnos do pokojnikov in do še živih starejših državljanov tako, da jih medgeneracijsko ne prenaša, ne spoštuje njihovega preteklega dela, jemlje jim človekove pravice, strokovno in človeško dostojanstvo, diskriminira jih v javnosti ter poudarja njihovo slabšo izobraženost. V tem primeru so institucije države na premoženjskem področju z neupoštevanjem lastnih dokončnih in pravnomočnih sklepov in odločb stranke okradle, oropale in ogoljufale. Vsa sodišča v 12 letih in 10 sodbah niso uspela postaviti 3 mejnikov. Šest strank še vedno nima dostopa do svojih parcel z občinske ceste.
Vloga nekdanjega župana Bojana Šrota
Nekdanji župan Bojan Šrot je dolgo vodil MOC Celje. Ker je odvetnik in sodnik, se je pri svojih poklicih redno srečeval z odvetniki, sodniki in tožilci. Brez njegove odobritve se v pravnih poslih MOC Celje ni zgodilo ničesar. Zapis Franca Bevca je nastal zaradi njegove koruptivnosti, izprijenosti in pokvarjenosti v spregi z odvetniki, sodniki, tožilci in upravnimi uslužbenci. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je bil črnograditelj kmet, župan pa predsednik Slovenske ljudske stranke.
Najvišje institucije pravne države nočejo odpraviti neustavnega in nezakonitega stanja v zemljiškem katastru, nastalega kot posledica obravnavanih sodnih postopkov. Razlog je ta, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Bevc citira 125. člen Ustave: »Sodniki so pri upravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon.« Sam razume 125. člen Ustave tako: »Sodniki so pri upravljanju sodniške funkcije neodvisni, dokler sodijo po ustavi in zakonu.« V nasprotnem primeru morajo sprejeti odgovornost. Takšno razlago bi po njegovem mnenju morala ponotranjiti vsa pravna stroka.
Apel in osebna izpoved
Državne institucije nočejo rešiti te anarhije. Kot veteran vojne za Slovenijo, se Francu Bevcu ne preostane nič drugega, kot da vzame pravico v svoje roke. V ta namen je na Upravno enoto v Celju vložil zahtevo za nabavo strelnega orožja. Poudarja, da se bo poskušal obraniti pred državo, katero je soustvaril, kajti po zgoraj opisanem vzorcu, ga lahko že jutri obišče Policija s kakršnokoli naklepno, nezakonito in ponarejeno sodno odločbo in ukrepa v skladu z njeno vsebino.