Novica o spornem govejem mesu iz Poljske, ki je v obliki mesnega pripravka za kebab prišlo tudi v Slovenijo, je razburkala javnost in sprožila vrsto odzivov na nacionalni in evropski ravni. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so potrdili, da so prejeli izdelek, ki vsebuje meso bolnega goveda, žival so mučili in zaklali, nato pa meso prodajali kot zdravo.
Odkritje spornega mesa v Sloveniji in pot dobave
Slovenski distributer je meso, ki se je kasneje izkazalo za sporno, kupil v Nemčiji, nemški distributer pa na Poljskem. Sprva je pristojna inšpekcija na UVHVVR uvoz spornega mesa zanikala, saj so bile informacije o distribuciji nejasne. Med državami, v katere je bilo meso uvoženo, sprva ni bilo Slovenije, a se je kasneje izkazalo, da je bilo meso iz sporne klavnice predelano v kebab in distribuirano v Sloveniji. Uradnega sporočila o distribuciji spornega mesa v Slovenijo UVHVVR prek sistema EU RASFF ni prejela, vendar je distributer Alebon upravo za varno hrano obvestil, da je prejel pošiljko mesnega pripravka - kebaba, narejenega iz mesa, ki je predmet umika. Takoj je bil izrečen ukrep prepovedi prometa s tem izdelkom. Direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Andreja Bizjak, je potrdila, da so dobili izdelek, ki vsebuje sporno meso, in da gre za eno serijo kebabov.
Podrobnosti poljske afere in evropski odziv
Mesno industrijo je v torek razburkala novica iz Poljske, kjer so meso hudo bolnih krav prodajali kot zdravo. Iz UVHVVR so sporočili, da so o proizvodnji mesa iz bolnih in oslabelih goved v poljski klavnici izvedeli iz medijev. Še isti dan so začeli preverjati in zbirati podatke o prisotnosti spornega mesa pri slovenskih dobaviteljih in proizvajalcih. Prek sistema hitrega obveščanja je nato prispela informacija, da dne 10., 11., 12. in 14. januarja 2019 v obratu klavnica ELKOPOL Sp.z.o.o. PL 14160202 ni bil opravljen ante in post mortem pregled zaklanih govedi. Poljski pristojni organ je o zadevi izvedel iz medijev in na podlagi ugotovitev obratu odvzel odobritev. Kljub negativnim kemijskim rezultatom analiz je bil odrejen umik in odpoklic mesa govedi, zaklanega na zgoraj navedene datume. Sprva naj bi bila distribucija mesa omejena samo na Poljsko.
Na afero s spornim mesom so se odzvali tudi v Bruslju. Evropski komisar za zdravje in varno hrano Vytenis Andriukaitis je napovedal, da bo na Poljsko napotil inšpektorje. Poudaril je, da Bruselj spremlja razmere, prednostna naloga pa je najti vse proizvode iz sporne poljske klavnice in jih odstraniti s trga. Sporno meso so po podatkih evropskega sistema hitrega obveščanja o tveganju za zdravje ljudi, ki izhaja iz živil ali krme (RASFF), poleg Poljske odkrili v 13 članicah EU: na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, na Madžarskem, v Litvi, Latviji, na Portugalskem, v Romuniji, Španiji, na Švedskem, v Nemčiji in na Slovaškem.
Nacionalni odziv in inšpekcijski nadzor v Sloveniji
UVHVVR je v sredo pridobila podatke o prisotnosti poljskega mesa v slovenskih obratih. Ugotovili so, da gre večinoma za zamrznjeno meso in le del svežega mesa, pripeljanega neposredno iz Poljske. V poročilu je bilo zapisano, da mesa iz obrata ELKOPOL Sp.z.o.o. PL 14160202 med pregledanimi pošiljkami ni bilo. Inšpektorji so nato nadaljevali s pregledi skladišč in obratov za predelavo mesa ter izdali "posebno navodilo o preventivnem preverjanju varnosti poljskega govejega mesa z vzorčenjem in izvedbo preiskav na določene kemijske in mikrobiološke analize". Po dosedanjih podatkih naj bi bilo meso za kebab edino meso iz sporne poljske klavnice, ki je bilo takrat prisotno v Sloveniji.
Poljski organi so nato preko sistema hitrega obveščanja posredovali obvestilo, da je bilo meso iz sporne klavnice distribuirano preko podjetja Zaklad miesny kamienczyk, PL 14354202 WE. Ta obrat je sporno meso pošiljal v devet evropskih držav, med katerimi Slovenije sprva ni bilo na distribucijski listi, a se je to kasneje spremenilo. Dodatno obvestilo poljskega vodje veterinarskih služb je razkrilo, da je nosilec živilske dejavnosti v omenjenem obratu izvajal ilegalne aktivnosti, vključno z odkrivanjem bolnih živali, ki niso bile primerne za zakol. Identificirani so bili vsi vpleteni akterji, policija je zavarovala dokaze, uradni veterinar pa je podal predlog za odvzem odobritve obrata.
Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona - Izjava dr. Polonce Kovač
Dodatne ugotovitve in umiki izdelkov
Inšpektorji so med preverjanjem našli tudi pošiljko zamrznjenega mesa, ki je že septembra lani prispela v slovenski skladiščno-zamrzovalni obrat. Meso izvira iz sporne poljske klavnice oziroma razsekovalnice, vendar iz obdobja, ko poljski organi še niso zaznali spornih oziroma kriminalnih dejanj. Šlo je za pošiljko 16 palet v skupni teži približno 15 ton. Ne glede na to, da meso te pošiljke ni bilo predmet umika, ki ga je sprožil poljski pristojni organ, je UVHVVR pošiljko v celoti zadržala zaradi suma na kemično neskladnost pošiljke, saj so bili razlog netransparentnost sporočil in prepočasen odziv poljskih pristojnih organov. Vzorci zadržanega mesa so bili dostavljeni v laboratorij za kemične preiskave.
V dveh vzorcih mesnega pripravka za kebab, vzorčenih v okviru posebnega nadzora, je bila ugotovljena prisotnost salmonele. V enem od teh dveh vzorcev je bila s kemijsko analizo potrjena še prisotnost zdravila s ketoprofenom, medtem ko je bil drugi skladen. Za oba mesna pripravka so izvedli odpoklic. Prisotnost ketoprofena kaže, da so bile živali bolne in da kot takšne ne bi smele v zakol. Uprava je v končnem poročilu ugotovila, da se je za meso in mesne obreznine iz Poljske, ki so jih prejeli slovenski obrati iz drugih poljskih mesnopredelovalnih obratov, izkazalo, da gre za mikrobiološko in kemično varno živilo. Za mesne pripravke za kebab, ki jih proizvajajo poljski obrati, pa se je izkazalo, da gre za mikrobiološko tvegana živila.
Po prvih podatkih naj bi bil sporen le kebab neto teže pet kilogramov, a je distributer Alebon iz prometa umaknil tudi kebabe drugih gramatur (10, 15 in 25 kilogramov), proizvedene 19. decembra lani, torej pred datumi (od 11. do 14. januarja 2019), ki so jih kot sporne opredelili poljski nadzorni organi. Dodatno so bili umaknjeni kebabi, proizvedeni 20. in 21. decembra. Andreja Bizjak je izjavila, da so dodatni umiki kebabov iz prometa znak, da se je poljska veterina začela resno ukvarjati s problemom zdravstveno oporečnega govejega mesa.
Mnenja strokovnjakov in industrije
Slovenska mesna industrija je po izbruhu poljske afere zagotavljala, da se pri nas takšna zgodba ne more zgoditi. Opozorili so na pomen lokalno pridelane hrane, ki zagotavlja višjo stopnjo transparentnosti ter odgovornosti. Agrarni strokovnjak Aleš Kuhar pa je opozoril, da vseeno vstopa zelo slabo meso. Ocenjuje, da je Slovenija preplavljena s poceni uvoženimi izdelki, ki so sicer lepi, a je njihova kakovost porazna in lahko tudi na meji varnosti. Poudarja, da je razlika med slovenskim in uvoženim mesom nedvomna, še posebej pri uporabi antibiotikov, saj Slovenija uporablja šestkrat manj antibiotikov kot nekatere druge države. V Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) Mesne industrije Slovenije so dodali, da bi ob takih odkritjih v glavah potrošnikov morali zazvoniti vsi alarmi in se vprašati, ali je res vredno kompenzirati nizko ceno uvoženega mesa s kakovostjo in varnostjo hrane.
Kuhar je dejal: "Jasno je, da je izdelek, ki smrdi po fekalijah, neka hrenovka denimo, nenormalno poceni." Poudaril je tudi, da v Slovenijo prihaja blago za potrošnike, ki so "znoreli za nizkimi cenami in jih kakovost ne zanima".
Politični odziv in problematika javnih naročil
Stranka NSi je ob novici o uvozu bolnega mesa v Slovenijo vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odboru so predlagali, naj vlado pozove k pripravi predloga ukrepov za zaščito slovenskega potrošnika. V NSi so poudarili, da kljub govoricam o zadostni samooskrbi s hrano, kmetijska politika ne zna zagotoviti odkupa hrane od slovenskih proizvajalcev. Nižja cena uvožene hrane je pri javnih naročilih, kjer je pogoj najnižja cena, največkrat edino merilo, kar vodi do mesa slabše kakovosti na slovenskih mizah. Vlada naj bi zagotovila upoštevanje pogoja certifikata "Slovenska kakovost" pri javnih zavodih in sprejela ukrepe za spodbujanje slovenskega kmeta k obdelavi zemlje in večji proizvodnji hrane.
Podatki o samooskrbi so zaskrbljujoči: pri zelenjavi 42 %, krompirju 55 %, svežem sadju 44 %, žitu 74 %, mesu 77 %. Zaskrbljujoče je tudi to, da uvoženo meso - glede na to, da je glavni kriterij nizka cena - večinoma konča v javnih zavodih, kot so vrtci, šole, bolnišnice in gostinski obrati. To potrjuje tudi dietni kuhar Grega Stanek, ki poudarja, da pri javnih naročilih glede hrane cena ne bi smela biti prvi kriterij, ampak kakovost. Uprava za varno hrano bo nadaljevala s podrobnimi pregledi obratov, ki so prejeli goveje meso iz Poljske, in javnost redno obveščala o izsledkih.
Kebab in vprašanja o kakovosti v preteklosti
Kebab se je že v preteklosti večkrat znašel na tapeti. Slovenija raziskav o sestavi mesa za kebab nima, so pa zanimivi izsledki raziskovalcev v Veliki Britaniji. V sestavi za doner kebab so našli različne vrste mesa, čeprav naj bi prednjačila piščančje in goveje meso oziroma teletina. Več kot polovica mesa v njih je bila piščančjega, puranjega, jagnjetine in svinjine. Meso je močno presegalo raven soli, najbolj skrb vzbujajoč pa je bil podatek, da niso poznali izvora za kar 8,7 % sestavin.
Kebab je bil tudi ena od tem v Evropskem parlamentu konec leta 2017, ko so razpravljali o prepovedi dodajanja fosfatov v zamrznjeno meso. Evropski predpisi ne dovoljujejo uporabe fosfatnih dodatkov v mesnih pripravkih, razen če je to izrecno navedeno v zakonodaji. Komisija je predlagala, da na seznam uvrstijo zamrznjena mesna nabodala za vertikalno pečenje, saj je po njihovem mnenju uporaba fosfatnih dodatkov v tem živilu nujna, da se meso drži skupaj in da se enakomerno tali.
Smernice NIJZ za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v zvezi z morebitnim tveganjem za zdravje ljudi zaradi uživanja spornega mesa iz Poljske sporočil, da veljavne smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa. Svetujejo pa vrtcem in šolam, naj naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža. Smernice priporočajo pestro, mešano, uravnoteženo in varovalno prehrano, ki zagotavlja zadosten vnos vseh hranil.
Meso, perutnina, stročnice, jajca in oreški naj bi se vključevali v vrtčevske in šolske jedilnike dnevno, od tega meso do petkrat na teden. V jedilnik naj bi se vključevalo tako rdeče kot belo meso, od tega rdeče meso največ dvakrat na teden in belo meso do trikrat na teden. En dan v tednu se svetuje kot brezmesni, enkrat do dvakrat tedensko naj bi se vključile ribe. Prednost naj bi imela osnovna živila, torej čim manj predelana živila, saj vsaka predelava lahko poslabša prehransko ustreznost. Mesni izdelki lahko vsebujejo velik delež maščob, višjo energijsko vrednost, veliko dodane soli in številne aditive. NIJZ svetuje zmanjševanje vključevanja odsvetovanih mesnih izdelkov in njihovo nadomeščanje z ribami, prav tako pa priporoča, da vzgojno-izobraževalni zavodi pri naročanju živil poleg cene v javni razpis vključujejo tudi merila kakovosti.