Pri posavski založbi Neviodunum je izšla knjiga Kruh in pecivo po domače, ki predstavlja knjižni prvenec pekovskega mojstra Franca Planinca iz Radeč.
Predstavitev knjige in avtorja
Predstavitev vsebine knjige je potekala v Domu kulture Radeče v sodelovanju s tamkajšnjo knjižnico. Kulturni program so obogatili člani Moškega pevskega zbora Svoboda Radeče, kjer poje tudi Franci Planinc, ter učenci OŠ Marjana Nemca Radeče s krajšim recitalom. Občinstvo, ki je napolnilo kulturno dvorano, je s svojim nastopom očarala tudi Alja Breznikar, vnukinja avtorja knjige.
Zbrane sta pozdravila župan občine Radeče Matjaž Han, ki je bil prvi prejemnik knjige iz avtorjevih rok, in urednik založbe Neviodunum Silvester Mavsar, ki je izrazil navdušenje nad sodelovanjem s Francijem Planincem.
Pogovor z avtorjem je vodila višja knjižničarka Knjižnice Radeče, Veronika Drašček. Skozi sproščen pogovor so obiskovalci spoznavali življenjsko pot avtorja, ki je mnogo let deloval v Prevzgojnem domu Radeče kot inštruktor in mojster pekarstva. Mnogi ga poznajo tudi s pekovskih delavnic, ki jih še vedno z veseljem vodi.
Nastanek knjige: Pomanjkanje poljudne literature
Pekovski mojster Planinc je kmalu po začetku svoje poklicne poti ugotovil, da primanjkuje literature, ki bi bila napisana dovolj poljudno in razumljivo. To ga je spodbudilo, da se je lotil zbiranja receptov in zapisovanja poteka peke domačih dobrot. Celoten proces je nato tudi fotografsko dokumentiral.
V tridesetih letih se je nabralo toliko gradiva, da je bilo mogoče pripraviti knjigo. Po sodelovanju s posavsko založbo Neviodunum je knjiga izšla v mesecu oktobru. Nadaljnje predstavitve knjige so bile načrtovane tudi v prihodnje.
Droži in kislo testo: Tradicija domače peke
Pogovor se je dotaknil tudi pomena droži in kislega testa v tradicionalni peki. Avtor pojasnjuje, da so droži obstajale že pred stoletji in so predstavljale pomemben vir dohodka za ženske, ki so jih pripravljale tudi za prodajo. Posebna pozornost je bila namenjena načinu pridobivanja in shranjevanja droži, ki so pogosto nastajale ob vrenju mošta ali vina.
Tudi peka s kislim testom je bila pogosta praksa. Ostanki testa z mize za mešanje (mentrge) so služili kot osnova za pripravo novega testa, kar je omogočalo ohranjanje tradicije in okusa.
Življenjska pot Francija Planinca: Od otroštva do pekovskega mojstra
Franci Planinc je svojo pekovsko pot začel že pri dvanajstih letih. Njegova življenjska zgodba je zaznamovana s težkim otroštvom, razpadom družine in skrbjo starih staršev. Kljub težkim okoliščinam je v sebi gojil neverjetno odločenost za preživetje.
Zaposlitev v pekarni Mole v Radečah mu je omogočila, da se je preživljal že v mladosti. Pri trinajstih letih je že sam opravljal pekovska dela, medtem ko je obiskoval šolo. Po dveh letih se je preselil na Kozjansko, kjer sta s pekovskim pomočnikom ustanovila lastno pekarno, kar je bil za kraj pomemben dosežek.
Spoznavanje bodoče žene Zdenke je bilo ključnega pomena za njegov uspeh v življenju. Kljub simbolnemu boju za preživetje, ki ga predstavlja kruh, Planinc do njega goji globoko spoštovanje in ljubezen.
Pekovski mojster in prevzgojni dom
Franci Planinc je svoje pekovsko znanje prenašal tudi v Prevzgojnem domu Radeče, kjer je deloval kot inštruktor. Izkušnja dela z mladostniki brez jasnih okvirov ga je naučila pomena odprtega pristopa, čeprav priznava, da bi morda moral manj delovati s srcem.
Stres in napor v prevzgojnem domu sta terjala svoj davek, zaradi česar je bil dvajset let invalidsko upokojen. Kljub temu je z vsemi, ki jih je tam srečal, razčistil svoje odnose. Ponudbo za delo v učni pekarni je prejel že pri 27 letih, čeprav še ni imel vseh potrebnih izpitov.
Ob delu je zaključil srednjo šolo in študij defektologije, kar ga je verjetno uvrstilo med redke peke s takšno izobrazbo. V prevzgojnem domu je pridobil tako dobre kot težke spomine, ki bi jih morda nekoč rad strnil v posebno knjigo.
Kruh in pecivo po domače: Pekovska biblija
Knjiga Kruh in pecivo po domače je postala za mnoge "pekovska biblija". Franci Planinc jo je pisal z mislijo na gojence v Radečah - preprosto, počasi in razumljivo, korak za korakom. Hkrati pa je knjiga namenjena tudi mamam, ki želijo speči domače dobrote, tudi če morajo med peko skrbeti za dojenčke.
Avtor izkazuje veliko veselje do knjige, saj vidi, da ljudje po njej pečejo, pohvalijo in da njena energija živi. V knjigo je vložil svojo dušo in petdeset let izkušenj, kar potrjuje, da je domača peka pozitivna plat.
Prihodnost pekarstva: Male domače pekarne
Franci Planinc razmišlja o prihodnosti pekarstva in poudarja pomen preusmeritve v male pekarne po švicarskem modelu, kjer bi moralo biti devetdeset odstotkov lastnikov domačih. Pomembno je, da pekarne vodijo ljudje z ustreznimi pekovskimi kompetencami in da zaposlujejo strokovno usposobljene delavce.
Receptura za kvasni nastavek in peko kruha
V knjigi avtor ne uporablja nobenih dodatkov. Pojasnjuje svojo metodo priprave kvasnega nastavka: vzame natančno polovico moke, vmeša ves kvas in zalije z vso vodo, ki je navedena v receptu. Nastane mehko predtesto, ki potrebuje čas za vzhajanje.
Hitri in srednje dolgi kvasni nastavki imajo različne namene. Za kruh, ki naj dlje ostane svež ali je lahko bolj kisel, so primernejši srednje dolgi nastavki. Ko predtesto vzhaja, se nanj preseje druga polovica moke, doda sol in zamesi glavno testo.
Pri oblikovanju hlebčkov se Franci Planinc osredotoča na manjše velikosti, saj današnje družine niso več tako številčne. Pri mešanju testa ne uporablja sile, temveč se osredotoča na nežno obdelavo.
Pomen moke in roke pri peki
Franci Planinc poudarja, da je kakovostna moka, ki izvira iz znanih mlinov, pomembna, vendar pa je ključnega pomena roka, ki ustvarja kruh. Zato pri svojem delu uporablja moko iz majhnih mlinov, kjer pozna izvor zrnja in pridelovalca. Ima tudi majhen namizni mlinček, s katerim sam melje zrnje, otrobe pa odstrani le toliko, kolikor je potrebno za domačo uporabo.
Zaveda se pomena ohranjanja ovojnice zrnja, saj le-ta zagotavlja obstojnost kakovosti do osem let. Po mletju se kakovost žita hitreje zmanjšuje. Opaža tudi, da je kakovost pečenega kruha odvisna od njegovega počutja, še posebej, če je preutrujen.
Ohranjanje slovenske pekovske dediščine
Recepti v knjigi vračajo k pripravi kruha brez kemičnih dodatkov in aditivov. Avtor si skozi zapisane besede prizadeva ohraniti pomembno izročilo slovenske dediščine - ljudsko in strokovno znanje, ki so ga nekoč prenašali pekovski mojstri na vajence, gospodinje ob Savi pa so ga delile s svojimi najbližjimi.