Zelje je priljubljena vrtnina, ki uspeva v hladnejšem delu leta. Njegov pridelek na vrtu je odvisen od pravega časa sajenja in nabiranja. Zelje čez zimo zunaj na vrtu v naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga moramo do prve zmrzali pobrati in ustrezno skladiščiti. Kar ga ne porabimo sproti, ga pripravimo na kisanje ali pa ga spravimo kar svežega, da počaka do pomladi. Zelo pomemben je čas zasnove posevka, ki je odvisen od pogojev pridelave, zgodnosti sorte ali hibrida ter od namena pridelave (za svežo porabo, skladiščenje ali kisanje).

Vzgoja sadik zelja

Vzgoja zgodnjega zelja

Za vzgojo zgodnjega zelja izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo manjše glave. Za sadike od februarja naprej lahko setev v zaščiten prostor opravimo že februarja, da imamo sadike pripravljene v začetku aprila. Setev opravimo okoli 45 dni prej.

• Setev: Semena sejemo v vlažen substrat v večjo posodo in jih posujemo s suhim substratom debeline 0,5 cm.
• Kaljenje: Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker zelje uspešno kali v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Zelje kali že pri 5 °C.
• Pikiranje: Ko so razviti "srčasti" klični listi (7 do 10 dni po setvi), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo in izberemo dobre rastline. Če so se rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, nočne temperature so lahko tudi do 4 °C.
• Uporaba mikrozelenja: Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih lahko pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.

Vzgoja jesenskega zelja

Za celinski del Slovenije je idealni čas setve za vzgojo sadik zelja sredi maja. Ko vzgajamo zelje za jesenski pridelek, sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku.

Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje kot pri zgodnjih sadikah ni potrebno. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. Sadike zelja nato presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oziroma približno v 30 dneh. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi.

Sajenje in nega zelja

Optimalna razdalja sajenja

• Zgodnje sorte: Sadimo v marcu in aprilu na razdaljo 30×30 cm ali 40×40 cm. Spomladanske sorte s krajšo rastno dobo, ki naredijo manjše glave, sadimo bolj gosto skupaj, in sicer na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu.
• Pozne sorte: Pozne sorte zelja lahko od aprila naprej sejemo na gredice v vrtu. Do začetka junija se dobro razrastejo in takrat jih presadite na razdaljo 50×50 cm. Pozne oziroma dalj časa rastoče sorte, ki so primerne za kisanje, so sposobne oblikovati od 2 do 10 kg težke glave.
• Presajanje: Sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček.

Zalivanje in gnojenje

Zelje na vrtu zasede veliko prostora. Vse kapusnice je treba močno gnojiti, ker razvijejo veliko listov oziroma oblikujejo glave. Uporaba organskih gnojil, kot sta hlevski gnoj ali domači kompost, je v pridelavi pogosta in smiselna, saj tako dolgo rastoča zelenjadnica v vsej svoji rastni dobi nujno potrebuje dovolj hranil. Zato lahko uporabimo od 20 do 40 ton hlevskega gnoja na hektar (200-400 kg na 100 m²), odvisno od vsebnosti humusa v tleh. Če nimamo hlevskega gnoja, je dobrodošlo tudi zeleno gnojenje.

• Mineralna gnojila: Naj imajo več kalija in manj dušika in fosforja. 90- in večdnevne sorte lahko dognojimo z dušikom.
• Tekuča gnojila: Koristi tudi koprivna brozga in gabezova prevrelka, ki je bogata s kalijem. Med vegetacijo ga lahko dognojujete tudi s pripravki na osnovi morskih alg.
• Gnojenje med rastjo: Zelje z daljšo vegetacijo lahko dognojujete tudi z dušičnimi gnojili v času sklepanja glav in ob sklenitvi glav.
• Zalivanje: Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. Presajene sadike prvi teden zalivamo vsakodnevno, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini, največ enkrat tedensko. Predvsem v času tvorjenja glav redno zalivamo - dvakrat na teden do globine 30 cm.
• Namakanje: Vroča in suha poletja ter izsušena tla so največja ovira za nemoteno rast. Zato z namakanjem vzpodbujamo primerno in enakomerno rast glav ter odločilno vplivamo na kakovost pridelka. Zelje navadno namakamo z mikrorazpršilci ali kapljično.
• Zastirka: Zelju od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama) za ohranjanje enakomerne vlažnosti tal.
• Okopavanje: Za ohranjanje visokih zalog talne vlage poskrbimo tudi z mehanskimi načini obdelave tal - okopavanjem, dokler je to fizično mogoče.

Kolobarjenje in dobri sosedje

Medvrstni prostor med zeljem izkoristite za sajenje vrtnin, ki hitro rastejo. Za zeljem se izogibamo presajanju ostalih kapusnic, saj je priporočljivo, da kapusnic ne sadimo na isto mesto štiri leta zapored.

• Dobri sosedje: Grah, fižol, solata, špinača, blitva, bob, endi

  Kdaj pobrati zelje na vrtu in kako ga pravilno skladiščiti

  Zelje v naših klimatskih razmerah čez zimo na prostem ne prezimi, zato ga moramo pred nastopom prve zmrzali pravočasno pobrati in ustrezno shraniti. Pravilna izbira časa žetve in metoda skladiščenja sta ključna elementa, da bo vaš pridelek ostal čvrst in svež vse do pomladi.

  Metode pobiranja in shranjevanja zelja

  Za odličen pridelek na vrtu je zelo pomemben čas setve in presajanja. Jesenski pridelek je navadno najlepši in najbolj primeren za dolgotrajno skladiščenje.* Sprotna uporaba: Če zelje naberete za porabo v istem tednu, čas pobiranja ni kritičen. Pri nabiranju z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi.* Dolgotrajno skladiščenje: Če želite ohraniti zelje sveže čim dlje, je priporočljivo upoštevati biodinamična načela. Zelje poberemo na "dan za cvet", ki velja za idealnega za spravilo listnatih rastlin.* Postopek skladiščenja: Iz grede zelje izpulimo skupaj s kocenom in koreninsko grudo. Zemlje ne čistimo, saj zagotavlja potrebno vlago koreninam. Glave privijemo na vrvico okoli kocena, jih obrnemo na glavo in obesimo v hladni kleti (okoli 5 °C) z visoko zračno vlago. Če se zemlja okoli korenin osuši, jo občasno navlažimo.

  Pomembnost časa žetve za kisanje

  Kakovost kislega zelja je odvisna od sladkorjev v rastlini, na katere vplivajo pogoji pridelave in čas žetve.

  Čas pobiranja	Priporočila
  Hladni dnevi	Zelje poberemo sredi dneva, ko so temperature najvišje.
  Priprava na kisanje	Ne uporabljamo razpokanih glav, saj povečujejo tveganje za razvoj nezaželenih gliv in bakterij.
  Časovni zamik	Od pobiranja do kisanja naj ne preteče več kot 5 dni.

  Agrotehnični nasveti za uspešno pridelavo

  Za bogat pridelek poznih sort, ki so namenjene skladiščenju ali kisanju, upoštevajte naslednje:* Gnojenje in namakanje: Zelje potrebuje veliko hranil in enakomerno vlago. V času tvorjenja glav redno zalivamo do globine 30 cm.* Zaščita: Od sredine maja do konca oktobra zelje ščitimo z insektno mrežo proti škodljivcem, kot je kapusov belin.* Dobre sosede: Med zelje lahko sadimo zeleno, solato, špinačo, grah ali fižol, ki zapolnijo prazen prostor in izboljšajo rast.

  Najpogostejše težave in preventiva

  • Škodljivci: Na mladih rastlinah se pogosto pojavijo bolhači in mravlje. Proti kapusovi muhi in belinu pomaga pokrivanje s kopreno ali mrežo.
  • Bolezni: V kislih tleh se lahko pojavi golšavost kapusnic. Preventiva vključuje kolobarjenje (kapusnice na isto mesto sadimo šele po štirih letih) in dobro odcedna tla.

  tags: #kdaj #pospraviti #zelje

  • Razlaga Cirila Kosmača in duhovna globina
  • najboljši burgerji v Novem mestu
  • Recept za energijske ploščice
  • Več o kruhu iz Pekarne Grosuplje
  • Polnjene paprike: Od tradicionalnih do modernih pristopov