Cilj pridelave zelja so kakovostne zeljne glave, še posebej pri zgodnji pridelavi. Zelje je ena najstarejših vrtnin na svetu, ki so jo ljudje že od nekdaj cenili predvsem zaradi vitaminov in drugih pozitivnih učinkov.
Izbira in značilnosti zgodnjih sort in hibridov
Za oskrbo s svežim zeljem v maju in juniju je potrebno načrtovati čas setve in pravočasno vzgojiti sadike ter seveda izbrati temu primerne sorte oziroma hibride. Za vzgojo zgodnjega zelja izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave.
Zgodnje sorte in hibridi potrebujejo od presaditve do spravila glavic zelja približno do največ 75 dni, torej dva do dva in pol meseca. Glave zgodnjih sort in hibridov zelja niso nikoli posebej zbite in listi v glavah zgodnjega zelja niso tako gosto naloženi kot pri poznih sortah zelja.
Zeljne glave niso le okrogle, ampak tudi koničaste. Koničasto ušpičeno zelje je privlačno že na pogled, zelo primerno za kratko rastno dobo in za zgodnje termine pridelave. Sicer v pridelavi še vedno prevladujejo okrogle glave, ne glede na to pa je za vse zgodnje sorte in hibride značilna kratka doba rasti in sposobnost hitrega oblikovanja glav. Rastline zrastejo 25 do 30 cm visoko, premera do 70 cm in imajo premer glave okoli 15 cm. Listje je lahko temno- ali svetlozeleno, modrozeleno ali rdeče ter gladko ali nagubano.
Hibridi dozorevajo izenačeno, zato so primerni za pobiranje v kratkem roku in bolj naenkrat. Deklarirano število dni do spravila tako natančneje drži. Če boste uporabili hibridno zelje, ki ima do spravila predvidenih na primer 65 dni, boste v tem času pridelali dovolj in primerno razvite glave zgodnjega zelja. Sorte dozorevajo veliko bolj neenakomerno in manj zagotovo je pri njih določen čas spravila v številu dni. Sorte je treba pobirati vsaj dvakrat ali večkrat, ker lahko pri prezrelem zelju pokajo glave, nedozorelo pa še ni razvilo primerno čvrstih in kompaktnih glav, zato se pri uporabi sort pogosto zgodi, da nismo tako zgodnji s spravilom, kot bi si želeli. Med primernimi sortami so 'Derby Day' (okrogle, svetlo zelene glave, 1-1,2 kg), 'Express' (koničasta, 1-1,5 kg), rdeča okrogla sorta 'Amarant' (do 1,8 kg) in rdeča koničasta 'Kalibos' (manjše glave).
Čas setve in vzgoja sadik
Za pravi čas setve zgodnjega zelja je ključno zgodnje ukrepanje. V osrednji Sloveniji za spomladansko pridelovanje začnemo vzgajati sadike s setvijo semen od februarja do marca, na Primorskem že januarja. Da imamo sadike zgodnjega zelja pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Neučakance je sneg opozoril, da nikakor ni še čas za brkljanje po vrtu, setve v notranje prostore pa se nadaljujejo, oziroma so februarja že v polnem zagonu.
Pomanjkanje vlage in sušni pogoji v pozni zimi in zgodnji pomladi, ko je zelje na začetku rasti po presajanju, vpliva tudi na prepočasno in neenakomerno rast ter oblikovanje slabših glav zgodnjega zelja. Če so konec maja temperature narasle, padavin ni bilo, pa še škodljivci se v tem času pojavijo, pridelek lahko postane "kilav", saj ravno takrat zelje potrebuje obilo vlage za oblikovanje glav. Poleg tega so rastline v neugodnih razmerah lahek plen za škodljivce in bolezni. Še slabše se bo zelju godilo, če ga boste sejali aprila in maja na prosto.
Postopek vzgoje sadik
- Setev: Najprej sejemo več semen v večjo posodo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
- Kalitev: Zeljna semena kalijo pri temperaturah med 1 in 5 °C. Za hitrejši vznik semena kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Pri tej temperaturi seme zelja vznikne v dveh dneh (pri 23 do 24 °C), v enem tednu (pri 20 °C) ali v 14 dneh (pri 10 °C). Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Seme zelja lahko izgubi kaljivost, če je predolgo v prevlažnih setvenih substratih in pri temperaturi 0 do 2 °C.
- Pikiranje: Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Pri pikiranju ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C.
- Utrjevanje: Ko sadike oblikujejo 4 do 6 listov, so primerne za presajanje. Najprej jih utrdimo, tako da jih za vsaj 2 do 3 dni postopno privajamo na pogoje pridelave izven rastlinjakov. Zato jih prestavimo na prosto pred rastlinjak ali jih pustimo v neogretem rastlinjaku. To pomeni, da sadike potrebujejo v fazi sadik samo še 10°C, prenesejo pa celo nekaj stopinj pod ničlo. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.
Gojenje zelja od setve do žetve
Presajanje sadik na prosto in skrb za rastline
Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oziroma okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku aprila. Sadilna razdalja je odvisna od sorte ali hibrida. Zgodnje sorte presajamo na medvrstno razdaljo 40 do 50 cm in 30 do 40 cm v vrsti. Predvsem spomladanske sorte s krajšo rastno dobo, ki naredijo manjše glave, sadimo bolj gosto skupaj, in sicer na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik zelja ne sme stiskati.
Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.
Zalivanje in zastirka
Zelje zahteva veliko vlage, zato ga gojimo tam, kjer je dovolj zračne in talne vlage. Odločilna je zadostna in enakomerna oskrba z vlago, ki je bistvena za doseganje zadovoljivega pridelka. Če je premalo vlage, se razvijejo majhne glave z močno voščeno prevleko na listih. V povprečnih pogojih pridelave belo zelje na dan z dihanjem in izhlapevanjem vode iz tal izgubi od 4 mm/m2 ali celo več. Če je bila zima suha in so tla izsušena še zaradi vetra, je namakanje v zgodnji pomladi odločilno. Namakamo z zmernimi količinami vode, in sicer od 15 do 20 milimetrov ali litrov na kvadratni meter v več obrokih na dan. Vendar pozor, tudi preveč vode v tleh ni dobro; v tem primeru opazimo vpliv na zmanjšanje pridelka ali celo propadanje rastlin, še posebej, če voda več dni stoji na površini.
Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Zelju od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama). Vseskozi z rednim zalivanjem enkrat tedensko in poletno zastirko skrbimo za enakomerno vlažnost tal.
Idealni pogoji za rast in prehrana
Tla
Za pridelovanje zgodnjega zelja so primerna lažja tla, ki se spomladi hitreje ogrejejo kot težka. Vendar morajo biti tla strukturna in vsebovati več humusa, da so sposobna dobro zadrževati vodo v talnih rezervah. V lahkih tleh, ki ne zadržujejo dovolj vode, je vode premalo. Zelje uspeva v blago kislih do nevtralnih tleh, optimalen pH je 6,5 do 7,5. Tla, ki imajo pH vrednost pod 6, je potrebno apniti in dodajati tudi bor ter molibden, da se zelje pravilno razvija.
Temperatura in odpornost
Najbolj je rastlina hvaležna za temperaturo med 15 in 20 °C. Najodpornejše sorte prenesejo kratek čas tudi hladnejše temperature do -10 °C. Odrasla (tehnološko zrela) rastlina drži temperature vse do -7 °C.
Gnojenje in kolobarjenje
Za zgodnjo pridelavo zelja uporabimo hranila tudi iz organskih gnojil. Uporabimo lahko od 20 do 40 ton hlevskega gnoja na hektar, odvisno od vsebnosti humusa v tleh. Če nimamo hlevskega gnoja, je dobrodošlo tudi zeleno gnojenje, za kar lahko sejemo travno deteljne mešanice ali mešanice stročnic in žit. Odsvetujemo setev mešanic iz križnic zaradi prenosa bolezni in škodljivcev med sorodnimi vrstami iz mešanic in zeljem. Količine hranil določamo na podlagi preskrbljenosti tal s posameznimi rastlinskimi hranili, zato najprej analiziramo tla. Zelje potrebuje veliko dušika.
Na isto njivo ga sadimo po premoru vsaj štirih let. V vmesnem času ne pridelujmo drugih križnic. Pri preozkem kolobarjenju se poveča nevarnost širjenja bolezni in škodljivcev. Zelo dober prejšnji posevek za zgodnjo pridelavo zelja so vse rastline, ki jih pospravimo v zgodnji predhodni jeseni. To so lahko stročnice (denimo visok fižol), žita in krompir z neprezimnimi dosevki, korenovke in čebulnice. Po njihovem spravilu pozno jeseni ali tik pred zimo tla osnovno obdelamo, brazde pozno pozimi ali pred pomladjo le še poravnamo in tako dovolj zgodaj pripravimo za sajenje zelja. Odsvetujemo pridelovanje zelja za križnicami, na primer repo, cvetačo, ohrovt, brokoli, kolerabico in krmni ohrovt.
Zaščita pred škodljivci
Zelje od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom, ki se pretaka po rastlini. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Kasneje lahko največ škode naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje celotne grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina, saj je ta zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev.
Spravilo in skladiščenje zgodnjega zelja
Prvo zgodnje zelje pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in juliju. Ob presajanju v začetku marca na večje gostote lahko pričakujemo pridelek 1 kg do 1,5 kg težke glavice svežega, mladega zelja že v sredini maja. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi.
Zgodnje zelje uporabimo sproti čim bolj svežega. Če nam ne jemlje prostora, najbolje počaka na vrtu, kjer raste in se debeli. Za daljše skladiščenje lahko spravimo svežo rastlino, ki počaka vse do aprila. V tem primeru izpulimo celo rastlino in jo skupaj s koreninsko grudo obesimo na glavo, v hladno klet z okoli 5 °C in višjo vlago. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako zelje ostane sveže dlje časa. Odstranimo le zunanje (odprte) liste, ki niso oblikovali glavice. Pozimi se bodo zunanji listi počasi rahlo sušili, vendar bo zeljna glavica znotraj še vedno ostala čvrsta in sveža.
Hranilna vrednost zelja
Zelje je zelo cenjena zelenjadnica, ki vsebuje življenjsko pomembne aminokisline, ki jih naše telo ne proizvaja samo in jih moramo dnevno imeti v prehrani. V zelju je tudi precej vlaknin, ki ugodno delujejo na prebavo. Vitamina C je v zelju skoraj toliko kot v limoni in pomaranči; s 150 do 200 g zelja zadostimo dnevnim fiziološkim potrebam po vitaminu C. V zelju se nahaja veliko kalcija in kalija, pa tudi železo, žveplo in magnezij. Ima tudi močan antioksidativen učinek. Sveže zelje se običajno uporablja za solato ali za pridobivanje soka.