Fižol je razširjena stročnica v naši regiji, ki jo najdemo tako na vrtovih kot v urbanih vrtičkih. Spada v družino metuljnic, za katero so značilni stroki ali semena zrnate oblike ter seme fižola, ki se nahaja na dveh polovicah zelenega stroka. Užitni so tako stroki kot semena, fižolova zrna, ki jih uživamo mlada in suha. Poleg fižola v to skupino spadajo še soja, grah, leča, alf-alfa in arašidi, pri čemer je zanimivo, da arašidi prav tako spadajo v skupino fižola in ne oreščkov.
Fižol je občutljiv na dolžino dneva in ne cveti, ko je dan dolg. Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva. V dolgem dnevu, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Zaradi te značilnosti mnoge sorte fižola začnejo s cvetenjem šele v mesecu avgustu, saj ta vrtnina začne cveteti, ko se dan krajša. Ne smemo biti nestrpni in pričakovati prvega pridelka vedno julija. Suhi in vroči zrak poleti je za fižol pogosto zelo neugoden. Zato je v vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30°C, oploditev zelo slaba, kar praktično pomeni, da cvetovi odpadajo, plodov pa ni. Pomoči ni, saj samo zalivanje ne zadošča, kljub temu pa ga moramo zalivati, da ga ohranimo za čas, ko bodo temperature spet ugodnejše. Največkrat je za odpadanje cvetov kriva vročina, saj se cvetovi ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili.
Sajenje in vzgoja fižola
Za uspešno vzgojo fižola je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Fižol je ena prvih vzgojenih rastlin, ki so jo cenile številne civilizacije tisoč let nazaj zaradi obilnega pridelka semen, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni, enostavne priprave pri kuhanju ter izjemnih prehranskih vrednosti in odličnega okusa.
Optimalen čas setve
Splošno pravilo velja, da se fižol sadi, ko so temperature tal dosegle približno 10°C. V severnih regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, možno pa je tudi sejati v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali. V južnih regijah je setev lahko že mesec dni prej, glede na krajše obdobje izpostavljenosti potencialno velikim zmrzali. Pridelek fižola ne bo nič hitrejši, če bomo konec aprila in maja prehitevali s setvijo semena ali presajanjem sadik. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato fižola ne sejemo prehitro. Raje si na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in te presadimo na prosto. Visokega fižola nikoli ne sejemo v aprilu, saj bo razvil preveč listja, cvetel pa ne bo. To velja za vse nižinske lege, na Primorskem in toplejših krajih sejemo, ko to dopuščata vreme in temperatura tal. Zaradi prekomerne listne mase bo bolj dovzeten za bolezni, saj je nasad manj zračen. Visok fižol obvezno sejemo v mesecu maju.
- Nizki stročji fižol: Večkrat zaporedoma od konca aprila do konca avgusta.
- Visoki stročji fižol: Na stalno mesto od začetka maja do konca junija.
- Nizki zrnati fižol: Do začetka avgusta.
- Sadike vseh vrst: Tri tedne prej, nekje v začetku aprila.
Fižol že med kalitvijo zahteva več toplote, zato ga posadite po 3-5 semen v skupino na prosto v začetku meseca maja. Semena pred sajenjem namočite v mlačno vodo za 12 ur. Fižol posadite na stalne grede, ko se tla ogrejejo nad 12°C in minejo spomladanske pozebe.
Priprava tal in gnojenje
Za uspešno kaljenje je potrebna toplejša zemlja (vsaj 8°C za nizki fižol, za visoki še več). Fižol potrebuje vlažna tla na polnem soncu in zelo dobro uspeva na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste, zato tam dobimo manjši pridelek. Pred sajenjem grede pognojite s kompostom. Pri gojenju fižola se izogibamo gnojenju s hlevskim gnojem, gnojevko ali gnojnico. Strogo je prepovedano gnojenje z mineralnim gnojilom, ki vsebuje dušik, saj fižol na koreninah s pomočjo simbiotskih bakterij veže dušik iz zraka. Nizki fižol prenaša samo 2 do 5 litrov preperelega komposta na m² ali četrtino organskih gnojil v obliki pelet. Visoki fižol ima bujno rast in potrebuje več hranil, vendar se za dober in zdrav pridelek izogibamo dušičnim gnojilom. Spomladi obema vrstama koristi zalivanje z algino brozgo.
Razdalja sajenja in vrste fižola
Raznolikost fižola je velika. Poznamo več vrst, med katerimi lahko izbirate glede na svoje želje in potrebe. Nizki fižol predstavlja kompaktno možnost za manjše vrtove ali vzgojo v posodah, sadilnih vrečah in visokih gredah, večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine 50 cm. Visoki fižol ponuja izjemno rast in je odličen za ozadje v vrtu. Stročji fižol s svojimi sočnimi stroki predstavlja odlično izbiro za sveže uživanje, medtem ko se fižol za zrnje uporablja za sušenje in shranjevanje.
- Nizki fižol:
- Med vrstami: 30-40 cm.
- V vrsti: na vsakih 10 cm eno ali dve zrni.
- Pritlikave nizke sorte: 25 do 50 cm narazen.
- Visoki fižol:
- Okoli prekle ali druge opore: nekaj semen 15 cm narazen.
- V vrstah: razmik med semeni 60 cm.
- V skupine ob kole ali vrvice (do 6 zrn pri bujnih sortah, do 10 zrn pri manj bujnih).
- Ob koruzi: 3 do 4 zrna pri bujnih sortah, do 8 zrn pri manj bujnih.
- Skupine naj bodo narazen 1 meter, vrste pa vsaj dva.
Pri tradicionalni pridelavi so medkulturni fižol pogosto vzgajali tako, da so nizek fižol sejali kot pred posevek, visoki fižol pa je bil najpogosteje kot vmesni posevek v koruzi.
Opora za visok fižol
Visok fižol spada med stročnice. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo, ki mora biti visoka najmanj 2 metra, lahko tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol, najpogosteje leskov. Na Koroškem se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhovi. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
Osipavanje rastlin in zalivanje
Zelo priporočljivo je tudi osipavanje rastlin, posebno v suhem in vročem vremenu. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, ne pozabite stebel osipati na prib. 15 cm višine. Redno in zmerno zalivanje pomaga pri poletni setvi nizkega fižola. Zalivanje pomaga, da fižol ne propade zaradi vročine. Fižol potrebuje tudi obilo vlage v tleh in visoko zračno vlago. Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša. Namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Priporočljiva je zastirka za vrt, ki pomaga, da so tla vlažna, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. Rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Dobre in slabe sosede fižola
Med dobre sosede fižola spadajo: koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice, krompir. Slabi sosedje pa so: grah, bob, česen, čebula, por. Fižol uspešno raste ob koruzi in sončnici, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu. Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma.
Bolezni in škodljivci fižola
Pri gojenju fižola se soočamo z različnimi izzivi, saj so rastline lahko podvržene različnim boleznim in napadom škodljivcev. Pogosto se pojavijo polži, ki se hranijo z listi in stebli, in črne listne uši, ki povzročajo rumenenje in zvijanje listov. Za zaščito pred temi škodljivci so na voljo ekološka sredstva, kot sta Polži STOP in Škodljivci STOP, ki krepijo rastline in jih ščitijo. Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, kar preprečimo s kopreno v mesecu maju. Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko.
Bolezni fižola
Med najpogostejšimi boleznimi so:
- Mastna fižolova pegavost: Povzroča rjave ali črne lise na listih.
- Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, ki oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek, zlasti pri fižolu, posejanem s koruzo v vlažni zemlji.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih.
- Bakterijska plesen: Povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov.
Pobiranje in shranjevanje fižola
Pobiranje fižola je ključen korak k uspešni vzgoji te čudovite rastline. Nabiranje mladih strokov in puščanje nekaterih, da zorijo z žetvijo fižola, so ključni koraki, zaradi katerih je vzgoja fižola vznemirljiva in koristna izkušnja za vrtnarje začetnike.
- Nizki stročji fižol: Stroke začnemo pobirati v juniju, ko so mladi in sveži, od velikosti 8 cm naprej.
- Visoki stročji fižol: Pobiramo od konca junija do septembra.
Redno obiranje mladih strokov spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo. Stroke pod pecljem zlomimo, tako da majhen del ostane na rastlini. Nikoli ne obiramo mokrega stročjega fižola (velja tudi za druge vrtnine), ker s tem prenašamo bolezni. Ne obiramo torej rastlin, ki se po padavinah še niso povsem posušile, ali po zalivanju.
Če gojimo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Zamrzovanje fižola preprečuje nastajanje hrošča fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta. Surovi zrel fižol je strupen.
Growing Dry Beans And Tips For Harvesting Pinto Beans!
Prehranske in zdravstvene koristi fižola
Fižolovi stroki niso le raznolike oblike in okusa, ampak tudi izjemno koristni za naše zdravje. Bogati so s hranili, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan, baker in so odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale. Tudi raziskave kažejo, da lahko stroki prispevajo k splošnemu zdravju.
Fižol ima izjemne prehranske vrednosti ter je odličnega okusa, kar so ga spoznali tudi ljudje, saj je fižol postal nepogrešljiv del njihove prehrane. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, zaradi česar je dragoceno kot hrana in kot seme za prihodnje rodove. Fižol je bil ključna hrana za številne civilizacije, saj zagotavlja ne le prehransko varnost, temveč tudi sposobnost prilagajanja različnim podnebnim razmeram, kar mu zagotavlja pomembno vlogo tako v sedanjosti kot v prihodnosti. Kombinacija grašice z žitaricami zagotavlja zadovoljivo biološko vrednost aminokislin, zaradi česar so daleč najboljši in največji vir rastlinskih beljakovin v prehrani.
Sorte fižola
Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte. Med najbolj znane nizke sorte fižola pri današnji vzgoji sadik spadajo nizki stročji fižoli Cannelino, Maxi in Dior ter fižol za zrnje Borlotto lingua di fuoco nano. Nekateri vrtičkarji poročajo, da visok fižol z vijoličnimi stroki dobro prenaša poletno vročino. To je lahko tudi rešitev za vrtove v Sloveniji.