Pri pripravi vsakodnevnih obrokov poleg kreativnosti, sestavin in posode običajno potrebujemo tudi pravo mero ognja. Nekoč so bile glavni vir energije za toplotno obdelavo jedi peči na drva, v sodobnih kuhinjah pa večinoma kuhamo bodisi na elektriko bodisi na plin. Odločitev o tem, kateri od teh dveh virov je boljša izbira, je stvar osebnih preferenc. Vendar pa je plinska kuhalna plošča obvezna oprema večine profesionalnih kuhinj. Ko razmišljamo o nakupu kuhalne plošče, je prva odločitev prav vir energije - plin ali elektrika.
Prednosti kuhanja na plin
Izbira plina kot glavnega vira energije za pripravo hrane je precej bolj logična izbira, kot se morda zdi na prvi pogled. Večino prepričata njegova zmogljivost, dolga življenjska doba in enostavna uporaba. Sodobni plinski štedilniki in kuhalne plošče so tudi energetsko učinkoviti, kar vodi do manjše porabe plina v daljšem časovnem obdobju.
Hitrost in natančnost
Plin se hitreje segreje na delovno temperaturo in omogoča natančnejši nadzor nad temperaturo med kuhanjem, kar skrajšuje čas priprave hrane. Zaradi natančnega nastavljanja temperatur in preprečevanja velikih temperaturnih razlik v kratkem času je po mnenju nekaterih hrana, pripravljena na plinskem štedilniku, tudi veliko bolj polnega okusa.
Vsestranskost in neodvisnost
Na plinu lahko uporabljamo skoraj vse vrste posode, ne glede na obliko, dimenzije in material. Posledično plin omogoča uporabo praktično vseh tehnik priprave hrane, tudi praženje v voku. Na plinskih kuhalnih ploščah lahko hrano pripravimo tudi neposredno nad ognjem, na priročni mreži, na katero običajno postavimo lonce. Gre za fantastičen način, da v svoje najljubše recepte vnesemo okus dima, na primer pri segrevanju tortilj ali peki paprik in druge zelenjave nad odprtim ognjem, kar nadomesti zamudno pripravo na žaru.
Ključna prednost plina pred elektriko je tudi dejstvo, da na izpad elektrike nimamo vpliva, za oskrbo s plinom pa lahko poskrbimo sami. Plin za namene kuhanja je povsem neodvisen od električne energije. Če torej redno oskrbujemo svojo zalogo plina, imamo vedno možnost za pripravo obroka, tudi v primeru izpada električne energije, ki se lahko zgodi zaradi vzdrževanja omrežja, vremenskih neprilik ali naravnih nesreč.
Glavne vrste plina za kuhanje
V javnosti pogosto prihaja do zamenjave med zemeljskim plinom in utekočinjenim naftnim plinom (UNP). Obema energentoma je skupno to, da sta sestavljena iz ogljikovodikov, vendar pa se bistveno razlikujeta po fizikalno-kemijskih lastnostih ter tudi po energijski vrednosti in ceni.
Utekočinjen naftni plin (UNP)
Utekočinjen naftni plin (UNP) nastaja kot produkt pri destilaciji nafte v rafinerijah in pri pridobivanju zemeljskega plina. Glavni sestavini UNP sta propan in butan, pri čemer se navadno uporabljata čisti propan ali mešanica propana in butana v različnih razmerjih. UNP velja za enega najčistejših fosilnih goriv.
- Lastnosti: UNP je nestrupen ter je v naravi brez vonja, barve in okusa. Zaradi varnostnih razlogov mu dodajamo odorant, da hitro zaznamo njegovo prisotnost v prostoru.
- Gostota: UNP je v nasprotju z zemeljskim plinom težji od zraka, zato se ne sme uporabljati in skladiščiti v prostorih pod nivojem okoliškega terena.
- Uporaba: UNP se uporablja za enake namene kot zemeljski plin in je pogosto izbira na območjih, kjer ni predvidena izgradnja plinovodnega omrežja zemeljskega plina. Pogosto služi kot prehodni energent, dokler ni zgrajeno distribucijsko omrežje za dobavo zemeljskega plina.
- Dostopnost: V gospodinjstvih je UNP običajno na voljo v jeklenkah, ki vsebujejo propan ali mešanico butana in propana. Za domačo uporabo so priporočljive jeklenke manjše velikosti, saj jih je lažje prenašati, premikati in montirati.
Zemeljski plin
Zemeljski plin je plinasto fosilno gorivo, ki ga najdemo v plinastem stanju pod površjem zemlje, običajno skupaj z nafto ali ujetega v plasteh skrilavcev. Plinska polja so daleč od mestnih središč, zato se transportira po transportnih plinovodih v plinastem stanju ali globoko podhlajen v tekočem stanju kot utekočinjeni zemeljski plin z ladijskim ali cestnim transportom.
- Sestava: Glavna sestavina zemeljskega plina je metan (običajno nad 90 %). V manjših količinah so prisotni še etan, propan, butan in dušik ter primesi težjih ogljikovodikov in ogljikovega dioksida. Pred oddajo v omrežje se odstranijo nekatere sestavine, predvsem višji ogljikovodiki, voda in žveplo.
- Lastnosti: Zemeljski plin je nestrupen, vnetljiv, brezbarven plin brez vonja in okusa. Zaradi varnostnih razlogov mu dodajamo odorant z značilnim vonjem, po katerem zelo hitro zaznamo prisotnost plina v prostoru.
- Gostota: Zemeljski plin je precej lažji od zraka.
- Udobje: Zemeljski plin uporabniku zagotavlja veliko udobja, saj ne zahteva skladiščenja, ker je cev, po kateri priteka, speljana do končnega uporabnika, kar zagotavlja stalen dotok energenta. Kuhanje z zemeljskim plinom je udobno in varno, saj ni potrebe po rokovanju s plinskimi jeklenkami.
Zemeljski plin 101
Obnovljive različice plina
Na trgu so na voljo tudi obnovljive različice plina, kot je Futuria propan, ki proizvedejo do 80-odstotkov nižji ogljični odtis v primerjavi z UNP. Kemijska formula Futuria propana je identična propanu iz UNP, zato ima enake lastnosti in možnosti uporabe ter ne terja menjave priključkov ali naprav.
Primerjava in prehod med UNP in zemeljskim plinom
Uporabnikom utekočinjenega naftnega plina se prehod na zemeljski plin pogosto izplača, saj so prihranki lahko visoki. Stroški prehoda so nizki, ker trošil po navadi ni treba zamenjati; serviser jih le prilagodi uporabi drugega goriva po navodilih proizvajalca. Plinske inštalacije so v tovrstnih primerih pogosto že od začetka dimenzionirane in zgrajene za poznejšo uporabo zemeljskega plina.
Splošni vidiki uporabe plina v kuhinji
Ekonomičnost in čiščenje
Z vidika stroškov je kuhanje s plinom, ne glede na to, ali smo priključeni na zemeljski plin ali uporabljamo plinsko jeklenko, bolj gospodarno od kuhanja z elektriko. Kljub temu so zaradi kuhanja na odprtem ognju izgube energije lahko znatne, zato je priporočljiva uporaba posode z debelim, ravnim dnom za zmanjšanje izgub energije. Pri vzdrževanju higiene v kuhinji je plin precej manj prijazen, saj je treba računati na čiščenje oblog na kuhinjski opremi, ki nastajajo iz mešanice mastnih delcev in plinov, ki se sproščajo pri gorenju.
Varnost in ravnanje z jeklenkami
Pomembno je, da so plinske jeklenke redno pregledane in preizkušene, saj je le vzdrževana jeklenka tudi varna. Vse neustrezne jeklenke se nemudoma izločijo iz uporabe. Z vračilom prazne jeklenke uporabniki prispevajo k odgovornemu ravnanju z okoljem, saj omogočajo njeno ponovno uporabo. V primeru, da uporabnik nima prazne jeklenke za zamenjavo, je običajno potrebno plačati kavcijo. Prazne in nepoškodovane jeklenke je mogoče vrniti na prodajnih mestih, pri čemer je vračilo kavcije običajno možno ob predložitvi dokazila o nakupu.
Materiali kuhalnih plošč
Plinske kuhalne plošče so lahko izdelane iz kovine (nerjavna pločevina) ali steklokeramike. Steklokeramika ima visoko toplotno odpornost in omogoča preprosto čiščenje, vendar pa lahko steklene površine počijo ali se zlomijo v primeru grobih udarcev.
Okoljski vidiki
Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo z najmanjšo emisijo CO2 pri zgorevanju in je vsestransko uporaben ter energijsko učinkovit v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi. Svet si danes prizadeva za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida in toplogrednih plinov v ozračje. Nekateri menijo, da širjenje uporabe zemeljskega plina kot »zelenega energenta« lahko prispeva k doseganju okoljevarstvenih ciljev, čeprav za kaj takega ni vedno znanstvene osnove.