Zgodnja pridelava krompirja na domačem vrtu je poseben užitek. Prvi mladi gomolji, ki jih izkopljemo že konec maja ali v začetku junija, imajo povsem drugačen okus kot skladiščeni krompir. So nežni, tankokožnati in polni svežine. Krompir (Solanum tuberosum) je rastlina, ki za zgodnji pridelek potrebuje predvsem dobro pripravljena tla, dovolj toplote in kakovosten sadilni material. Nekoč je veljal za "hrano ubogih", danes pa je, na domačem vrtu pridelan in v pečici pripravljen kifelčar, marsikomu najboljša specialiteta na krožniku.
Izbira sorte in sadilnega materiala
Za kakovosten in obilen pridelek je ključnega pomena nakup ustrezne zgodnje sorte krompirja in zdravega semena. Vsako leto se prodaja semenskega krompirja za naslednjo rastno sezono začne že v novembru in decembru. Ponudba zgodnjih sort krompirja je zelo pestra in omogoča izbiro med sortami, kot so ARROW, ARINDA, ANUSCHKA, MARABEL, ADORA, RIVIERA, PRIMURA in mnoge druge. Vrtičkarji najraje sadijo zgodnje sorte, saj se tako hitro sprosti prostor na vrtu za setev in sajenje novih vrtnin.
Pravi semenski krompir mora biti opremljen z deklaracijo, na kateri so navedene vse informacije o sorti krompirja, množitvi (E - krompir je primeren za sajenje tudi v naslednjem letu, A - krompir se načeloma sadi v sezoni nakupa, prihodnje leto pa ne), pridelovalcu in morebitni tretiranosti semenskega materiala. S semenskim krompirjem se je priporočljivo oskrbeti takoj, ko je na voljo v prodajalnah oziroma na trgu. Na trgu obstajajo tudi nova pakiranja semenskega krompirja v platojih, ki so priročna za pravilno nakaljevanje.
Za zgodnje sajenje naj vrtičkarji sadijo debele gomolje (frakcija od 35 do 55 mm), saj ima rastlina tako več energije za začetno rast in je manj občutljiva na izpad pridelka. Sorta Arrow je še posebej cenjena med vrtičkarji in tržnimi pridelovalci, saj se v topli pomladi dobro razrašča in omogoča zelo zgoden pridelek (55 do 60 dni po sajenju), ker hitro razvije nadzemni del.
Priprava gomoljev za sajenje - nakaljevanje
Pravilna kalitev gomoljev je pomemben ukrep za uspešno pridelavo, še posebej za zgodnje sorte. Nakaljevanje začnemo 3 do 4 tedne pred predvidenim sajenjem. Krompir se prodaja v vrečah, zabojih in podobni embalaži in je skladiščen v kupih in tako v temnem okolju. Za kakovosten in obilen pridelek je potrebno saditi pravilno nakaljene gomolje, kar dosežemo tako, da krompir stresemo iz vreč in ga damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 18 °C. Lahko je nekoliko nižja ali višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni).
Dejavniki nakaljevanja:
- Temperatura: Vpliva na hitrost rasti kaličev. Za hitro kalitev v 14 dneh naj bo temperatura do 20 °C, pri čemer se razvije manjše število kaličev. Za večje število stebel in drobnejših gomoljev nakaljujemo pri 10 do 15 °C, kar traja od tri tedne do en mesec. Pred sajenjem temperaturo nekoliko znižamo, da preprečimo presaditveni šok.
- Zračna vlaga: Kaliči večinoma pridobijo vlago iz gomolja, vendar suhi prostori niso primerni, saj lahko povzročijo izsušitev gomoljev.
- Osvetlitev: Ključna je difuzna svetloba. V pretemnem prostoru se razvijejo dolgi, svetli in krhki kaliči, ki se zlahka polomijo. Ob ustrezno močni svetlobi se razvijejo trdni, zbiti in močno obarvani kaliči, ki se ne lomijo in so sortno značilni. Gomolje za kalitev pretresemo v zabojčke (lesene, plastične), optimalno v eni plasti, da ima svetloba dostop do vsakega gomolja. Že prisotne kaliče pred kalitvijo odlomimo, da omogočimo rast novim. Pravilno nakaljeni gomolji imajo zbite, do 1 cm dolge kaliče, ki so trdni in se ne lomijo.
Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oziroma belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni, saj bo pridelek majhen. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje ponovno nakalimo v ustreznih pogojih, čeprav bo takšen krompir slabše obrodil.
Priprava tal in gnojenje
Za uspešno rast krompir potrebuje rahla, zračna in globoko obdelana tla, ki se spomladi hitro ogrejejo. Najprimernejša so humozna tla. Izberemo površino, kjer krompir ni bil posajen vsaj štiri leta, da preprečimo bolezni. Priprava tal je zelo pomembna pred vsako sezono. Težka ilovnata tla globoko rahljamo že v drugi polovici oktobra, spomladi pa postopek ponovimo, da je gredica bolj rahla in zračna. Lahka peščena tla globoko rahljamo z ruskimi vilami pred sajenjem.
Ruske vile za vrt brez štihanja
Gnojenje z organskimi gnojili na podlagi analize tal je ključnega pomena za bogato rodovitnost. Že jeseni zadelamo v tla uležan hlevski gnoj (približno 20 ton na hektar), spomladi pa zemljo le še plitvo prerahljamo. Organsko gnojilo potresem po zemlji pred rahljanjem tal z ruskimi vilami, navadnimi vilami ali "štihanjem" z lopato. V sadilne jarke dodamo tudi gnojilo z večjim odmerkom kalija in to pred sajenjem gomoljev. Na primer, kalijev sulfat je dovoljen v ekološki pridelavi. Za ekološko pridelavo se priporoča gnojenje z Neem cake, ekološkim organskim gnojilom brez karence, ki deluje kot insekticid in preprečuje prisotnost strun, polžev, majskih hroščev in koloradskega hrošča. Gnojenje z Neem cake dvakrat letno (spomladi in poleti) zagotavlja najboljše rezultate za veliko količino pridelka z malo težavami s škodljivci.
Sajenje krompirja
Krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8 °C, za zelo zgodnje sorte lahko tudi kakšno stopinjo nižje. Pomembno je, da s sajenjem ne hitimo v premrzlo zemljo, še posebej pri sorti Arrow, ki ima zelo hiter vznik in je občutljiva na pozebo. Gredice za krompir pripravimo v drugi polovici marca ali začetku aprila.
Možnosti sajenja:
- Sajenje v posodo: Za najbolj zgoden pridelek lahko krompir sadimo v posode z volumnom 20 litrov že v začetku marca. V posodo sadimo dva gomolja zgodnjih sort. Pridelek pobiramo po dveh mesecih in pol.
- Sajenje na vrtu: Krompir sadimo praviloma konec marca in v začetku aprila v nižinskih področjih Slovenije, ko se tla ogrejejo na 10 °C. Na vrtu sadimo krompir na razdaljo enega odraslega čevlja v vrsti in čevelj in pol med dvema vrstama. V vrstah naj bo približno 60 do 70 cm razmika, med posameznimi gomolji v vrsti pa 30 do 35 cm. Gomolje sadimo na globino približno 8 do 10 cm.
- Sajenje v plastenjak pod črno folijo: Za izjemno zgoden pridelek (že v aprilu) lahko krompir v manjšem obsegu sadimo v plastenjak že v januarju. Tla se pod črno folijo hitro ogrejejo, kar zagotavlja dobre pogoje za rast. Gredice opremimo s kapljičnim sistemom namakanja, ki zagotavlja nemoteno namakanje in ohranja dobro strukturo tal ter preprečuje rast plevelov.
Razdalje sajenja:
- Greda širine 100 cm: Sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm.
- Greda širine 75 cm:
- Če bomo hitro pobirali mlad krompir, stisnemo dve vrsti na medvrstni razdalji 45 cm.
- Če ga sadimo za skladiščenje, sadimo v eno vrsto, vendar je izkoristek prostora slab.
- Sajenje v kompostno zastirko: Pripravimo plitek sadilni jarek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm, pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Gomolje zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo.
- Sajenje v vzdolžno gomilo komposta: Na koridorje gredic navozimo vzdolžno gomilo komposta, visoko 20 cm in široko 50 cm. Krompir sadimo v eno vrsto, čisto na sredino in na dno gomile. Sadilna razdalja je 25 cm.
- Sajenje v grobem organskem materialu: Organski material (travni odkos, slama, seno) nasujemo v 15 cm debelo plast. V to zastirko sadimo krompir.
- Sajenje v globoke jarke na gredicah: V obstoječe 75 cm grede po sredini izkopljemo sadilni jarek, globok vsaj 25 cm. V jarek dodamo kakovosten kompost (npr. dve samokolnici na 10 m dolgi gredi). Nato v kompost na dnu jarka sadimo krompir na vsake 25 cm dolžine in jarek pokrijemo s prstjo, ki smo jo prej izkopali.
Pri vseh vrstah sajenja v topla tla, ogreta na 8 do 10 °C, je krompir bolj vitalen in odporen na stresne razmere.
Nega in varstvo med rastjo
Krompirju na vrtu navadno namenimo celo gredo, zato ga z drugo zelenjavo ne kombiniramo. Pred spomladansko pozebo ga obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo. Če pričakujemo ohladitve, krompir v času vznika pokrijemo z loki in belo vrtno tkanino (nizki tuneli).
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Plevel povzroča težave po vzniku krompirja pod prekrivko. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo, saj zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila. Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov. Pri sajenju v kompostno zastirko, kjer krompir "ne gre skozi" in je greda širine 75 cm idealna za delo, dodamo točno to organsko zastirko.
Zgodnji krompir potrebuje enakomerno vlago, predvsem v času oblikovanja gomoljev. Suša v tem obdobju lahko bistveno zmanjša pridelek. Krompir v posodi redno zalivamo, da se ne presuši, še posebej v času intenzivne rasti in debelitve gomoljev ter v poletnem času. Zalivamo v podstavek ali zgornji del lonca z vrtno zalivalko.
Bolezni in škodljivci:
- Koloradski hrošč: Ličinke se prehranjujejo z listi in zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Na zelo zgodnjih sortah je manj prisoten. Tla brez prekopavanja in zastrta s kompostno zastirko (rodovitna tla - zdrava rastlina - manj škodljivcev) lahko preprečijo pojav koloradskega hrošča.
- Strune in bramor: Lahko zajedajo gomolje.
- Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans): Razvije se v vlažnem in toplem vremenu. S sajenjem krompirja sorte Arrow prehitimo krompirjevo plesen, saj se ta bolezen razvije v začetku poletja. Če je nasad krompirja okužen s krompirjevo plesnijo in gomolji že gnijejo, krompirja ne izkopljemo, da ne povečamo škode.
Pobiranje in skladiščenje
Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija. Zgodnji krompir lahko začnemo izkopavati že v času cvetenja, ko so gomolji še manjši, a izjemno okusni. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši. Za sprotno porabo ga izkopavamo po potrebi, saj ni primeren za dolgotrajno skladiščenje.
Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir "osipali". Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Kmetijski inštitut Slovenije objavljata smernice in priporočila za pridelavo krompirja.