Cvetača (Brassica oleracea var. botrytis) spada med zahtevnejše, a izjemno priljubljene vrtnine iz družine kapusnic. Znana je po svoji veliki, čvrsti roži, ki se razvije na vrhu stebla, in velikih zelenih listih. Čeprav jo lahko pridelujemo skozi vso rastno sezono, se jesenska pridelava pogosto izkaže za najuspešnejšo, saj cvetača ne mara vročine in dolgega dneva. Pravilna nega in izbira časa sta ključna za bogat pridelek.
Zahteve za rast in lego
Za uspešno gojenje cvetače, še posebej jesenske, so ključnega pomena optimalni pogoji rasti:
- Tla: Cvetača zahteva zelo rodovitna in s hranili bogata tla, ki so dobro odcedna, a kljub vsemu dobro zadržujejo vlago. Idealna so peščena do srednje težka tla z pH vrednostjo med 6,5 in 7. Dobro se odziva na gnojenje z uležanim hlevskim gnojem ali kompostom, ki ga je priporočljivo zadelati v tla že jeseni pred sajenjem.
- Lega: Cvetača potrebuje vsaj 6 ur polnega sonca na dan. Za jesensko pridelavo, ko so temperature še visoke (avgust), je priporočljiva delna senca, na primer za visoki fižol, sladko koruzo ali paradižnik, da se mlade sadike zaščitijo pred preveliko vročino.
- Kolobarjenje: Ključno je upoštevati kolobarjenje. Cvetača v kolobarju ne sodi na isto površino pred pretekom treh do petih let. V tem času na isti površini ne smemo saditi nobenih drugih kapusnic ali njim sorodnih rastlin. Primerni predhodni posevki so vse stročnice, čebulnice, solata, paradižnik in krompir.
Posebnosti Romanesco cvetače
Romanesco, križanec med brokolijem in cvetačo, je sorta z limetino zeleno barvo in prelepo stožčasto rožo. Romanesco velja za boljšega v prenašanju poletne vročine in poznojesenskega mraza v primerjavi z belo cvetačo, zato je še posebej primeren za jesensko pridelavo. Slovenski vrtnarski strokovnjaki tudi zanj svetujejo pridelavo spomladi in jeseni.
Vzgoja sadik za jesensko pridelavo
Kakovostne sadike so temelj uspešne jesenske pridelave cvetače.
- Čas setve:
- Za jesensko gojenje začnemo semena sejati od sredine julija do sredine avgusta. Za Primorsko lahko setev podaljšamo še pozneje v jesen.
- Pri setvi v poletnem času izbirajte sorte s krajšo vegetacijsko dobo.
- Setev in kalitev:
- Več semen najprej posejemo v večjo posodo z vlažnim substratom, nato jih posujemo s suhim substratom debeline 0,5 cm.
- Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
- Takoj ko opazimo prvi kalček (lahko že v dveh dneh), posodo odkrijemo in prestavimo na svetlo mesto.
- Pomembno: Pri poletni vzgoji sadik ne pozabite na senčenje sadik, da jih zaščitite pred premočnim soncem in vročino.
- Pikiranje:
- Ko se razvijejo "srčasti" klični listi (7-10 dni po setvi), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico.
- Ne čakajte na razvoj pravih listov, saj bi lahko poškodovali korenine.
- Če so se rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadite globlje, vse do kličnih listov.
- Pikirane rastline postavite na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C (podnevi) in do 4 °C (ponoči).
- Sadike za jesensko pridelavo v maju in juniju vzgajamo zunaj, ob vrtni lopi ali rastlinjaku, saj so temperature višje in utrjevanje ni potrebno.
- Neuporabljene pikirane rastline lahko pojeste kot mikrozelenje.
- Priprava tal in gnojenje:
- Gredico, kjer bo rasla cvetača, je priporočljivo že prejšnjo jesen (ali vsaj spomladi) močno pognojiti z dobro preperelim hlevskim gnojem, bogatim vrtnim kompostom ali briketiranimi organskimi gnojili.
- Za pričakovan pridelek 300 kg/100 m² je potrebno srednje založena tla pognojiti z 2,2-2,6 kg N, 0,7-0,8 kg P₂O₅, 2,8-3,2 kg K₂O, 0,35 kg MgO ter 0,65 kg CaO. Večino teh hranil dodamo z do 600 kg hlevskega gnoja pred osnovno obdelavo tal.
- V ekološkem vrtu lahko tla zalivamo s koprivno brozgo ali s pripravki na osnovi morskih alg, ki so bogati z dušikom.
- Sajenje sadik:
- Sadike presajamo na gredo, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov, kar je približno 30 do 45 dni po setvi. Za jesensko pridelavo sadike presajamo v juniju ali še v začetku julija, najpozneje pa do sredine septembra.
- Sadike sadimo na razdalji 50 cm, pri čemer se priporoča cikcak vzorec. Splošne razdalje sajenja so od 40 do 60 cm med rastlinami v vrsti in 50 do 60 cm med vrstami. Gosto sajenje bo povzročilo manjše pridelke.
- Sadimo globoko, do prvih listov, da se rastlina pod težo glavic kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček.
- Sadilno luknjo in celo gredo močno zalijemo, saj morajo biti tla premočena tudi v globino. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile.
- Takoj po sajenju tla zastremo s katero koli poletno zastirko (travni odkos in slama), da ohranimo vlago in preprečimo rast plevelov.
- Na Primorskem je možno cvetačo gojiti tudi čez zimo.
- Sopostavitev rastlin: Med vrste cvetače lahko v jesen posadite zimsko solato. V vrsti s cvetačo se zelo priporoča saditi zeleno.
- Zalivanje:
- Cvetača je izjemno občutljiva na pomanjkanje vlage. Zahteva konstantno oskrbo z vodo in visoko zračno vlago. Vlažnost v tleh naj znaša vsaj 70-85 % poljske kapacitete, relativna zračna vlaga pa 80-90 %.
- Presajene sadike prvi teden dni vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma zmanjšamo frekvenco, da se rastlina globoko ukorenini, največ enkrat tedensko.
- Najboljše je kapljično namakanje ali zalivanje z razpršilnikom po listih. Tla morajo biti vedno vlažna.
- Tla redno okopavamo, da jih dodatno zrahljamo in omogočimo rastlini dostop do hranilnih snovi. Pri tem bodimo zelo previdni, saj so korenine cvetače občutljive.
- Dognojevanje:
- Med tvorjenjem obilne listne mase je priporočljivo dognojevanje z gnojili, bogatimi z dušikom (npr. koprivna prevrelka, izvleček iz alg). Dušik uporabljamo le do začetka nastajanja rož.
- Za pozne sorte cvetače, ki potrebujejo za oblikovanje rože več kot 100 dni, dodamo potrebno količino dušika v vsaj dveh obrokih: prvi ob presajanju (ali v dveh tednih), drugi po 6 do 8 tednih po presaditvi.
- Zgodnejše in jesenske sorte (do 70 dni do pridelka) dognojujemo z dušikom tri tedne po presajanju.
- Cvetača potrebuje tudi bor (B) za dober razvoj rože. Dodamo ga lahko ob osnovnem gnojenju, z dognojevanjem v tla ali s folijarnim nanosom (prek listov), kar preprečuje deformiranost in rjave pege na roži.
- Zaščita rože pred soncem (beljenje cvetače):
- Da roža ne porumeni ali se razbarva, jo je treba zaščititi pred soncem. Ko roža doseže velikost približno 7 cm, upognite 2-3 liste navznoter in jih položite prek cveta. Liste nato pritrdite skupaj s pomočjo zobotrebca ali elastike.
- Čeprav je pri opisu sort romanesco cvetače navedeno, da se rože v močni svetlobi ne razbarvajo, je priporočljivo tudi zanje uporabiti to metodo.
- Zaščita pred pleveli: Konkurenco plevelov, ki se jim najlažje izognemo s sajenjem na tla, prekrita z zastirnimi folijami, ali z mehanskim in po potrebi kemičnim zatiranjem plevelov.
- Najpogostejši škodljivci:
- Kapusova muha, kapusov belin, polži: Mlade sadike in liste napadajo tudi bramor, mravlje (hranijo se s sladkim sokom) in bolhač (povzroča majhne luknjice na listih, predvsem po presajanju).
- Gosenice kapusovega belina (Pieris brassicae): Te se prehranjujejo z listi in lahko v enem dnevu uničijo sadike, če so jajčeca odložena na spodnjo stran listov.
- Bolezni: Najpogosteje cvetačo ogrožajo plesen kapusnic, golšavost in črnoba kapusnic (črna žilavka).
- Preventivni ukrepi:
- Fizična zaščita: Spomladi je najboljša preventiva pokrivanje cele grede s kopreno (preko lokov, da ne stiska sadik), v vročih dneh pa z insektno mrežo (od sredine maja do konca oktobra).
- Odganjalci škodljivcev: V cvetačni gredici bodo škodljivce odganjali tagetes, ognjič, timijan in kamilica. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, saj je plah in ne vstopa na "teritorij" drugih metuljev.
- Zdrava tla: Proti boleznim koristi dobro odcedna zemlja, zmerno gnojenje, okopavanje in zalivanje z algino brozgo.
- Kolobarjenje: Ne sadite kapusnic na isto mesto vsaj štiri leta.
- Kdaj pobirati:
- Cvetačo pobiramo, ko rože dosežejo želeno velikost (običajno 15-20 cm) in so čvrste, zbite ter dobro razvite na otip. Zgodnje sorte dozorijo v slabih dveh mesecih, kasnejše pa v dobrih treh mesecih.
- Rastline običajno oblikujejo pridelek z zamiki, kar omogoča postopno nabiranje in sprotno uporabo.
- Jesenske cvetače pobiramo pred jesensko zmrzaljo, običajno v septembru, oktobru in začetku novembra.
- Za razliko od brokolija lahko pri cvetači, še posebej, če so rože dobro zastrte, s spravilom počakamo tudi do 10 dni.
- Pazite, da socvetje ne dobi zrnatega videza in da posamezni cvetovi niso vidni, saj se v tej fazi kakovost pridelka že znižuje.
- Način pobiranja:
- Cvetačo pobiramo čim bolj svežo. Z ostrim nožem odrežemo steblo tik pod socvetjem. Listov, ki ostanejo na odrezani glavi, ne odstranjujemo, saj ščitijo užitne dele.
- Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo.
- Skladiščenje:
- Porezano cvetačo spravimo v hladen in temen prostor.
- Lahko jo skladiščimo dalj časa (do enega meseca), če zagotovimo visoko zračno vlago (nad 97 %) in temperaturo, ki ni višja od 3 °C.
- Cvetača ne prezimi na prostem, saj jo uničijo temperature pod -3 °C.
Priprava gredice in sajenje
Ustrezna priprava tal in pravilen način sajenja sta ključna za uspešno rast cvetače.
Nega med rastjo
Pravilna in redna nega je ključna za zdrav in kakovosten pridelek cvetače.
Varstvo pred škodljivci in boleznimi
Cvetačo ogrožajo podobne težave kot zelje, zato je poznavanje in preprečevanje ključnega pomena.
This One Easy Step Prevents 95% Of Pests In Your Garden All Year!
Pobiranje pridelka in skladiščenje
Pravilno pobiranje in skladiščenje zagotavljata kakovost in svežino pridelka.
Prehranska vrednost
Cvetača je izjemno zdrava zelenjava. Uživamo omesenelo socvetje, ki vsebuje vse pomembne vitamine (z izjemo vitamina E) in minerale, med drugim tudi folno kislino.