Obgrizeni listi žive meje lovorikovca, uničeni listi rododendrona in suhe zaplate trate so pogosto znak prisotnosti škodljivcev. Krivci oziroma škodljivci so pogosto očem skriti, saj se njihove ličinke premikajo po zemlji, odrasle žuželke pa se skrivajo po listih. Druga velika težava je škodljivec brazdasti trsni rilčkar, ki objeda liste in jih s tem uničuje, kar povzroči propadanje. Na nastalih ranah se hitro pojavijo bolezni, ki se razširijo po celotni živi meji. Enako težavo poznamo tudi pri rododendronih in azalejah.
Kaj so Rilčkarji in Kljunotaji?
Splošni opis in biologija
Rilčkar je samostalnik moškega spola, ki označuje hrošča s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki spominja na rilec. V zoologiji spada med hrošče iz družine Curculionidae, ki je ena najštevilčnejših živalskih družin z več kot 50.000 opisanimi vrstami po vsem svetu. Odrasel hrošč rilčkarja je običajno velik med 5 in 11 mm. Barva se lahko giblje od rdeče rjavkaste do črne, odvisno od vrste. Tipalke so nameščene na sredini rilčka. Buba je dolga 4,5-7 mm, kokon pa je zgrajen iz žagovine. Kljunotaji imajo podaljšan rilec, telo pa je pogosto sivo obarvano zaradi gostih dlačic ali lusk. Vsi predstavniki te družine (z izjemo vrst, povezanih z mravljišči) se prehranjujejo z živimi ali odmrlimi rastlinskimi organi, zato so številne vrste rilčkarjev pomembni gospodarski škodljivci.
Hrošči rilčkarji lahko živijo več let. Samica v svojem življenju odloži do 500 jajčec, običajno v koreninski vrat starejših ali oslabelih dreves. Iz jajčec se v 8-10 dneh izležejo ličinke, ki se hranijo z notranjo skorjo rastlin. Po končanem razvoju se zabubijo v končnem rovu, ki ga izdolbejo v beljavo. Življenjski cikel rilčkarjev je lahko eno- ali dvoleten, kar pomeni, da ena ali dve generaciji dozorita v enem letu.
Vrste in razširjenost
V Sloveniji je znanih kar 90 vrst rilčkarjev. Ti škodljivci so se v zadnjem desetletju razširili na različna območja in povzročajo škodo na številnih kulturnih rastlinah. Pojavljajo se nekatere težave, bolezni in škodljivci. Čeprav se odrasli osebki kljunotajev lahko prehranjujejo z različnimi vrstami križnic, do odlaganja jajčec prihaja le na določenih gostiteljskih rastlinah.
Škodljivci na Različnih Rastlinah
Brazdasti Trsni Rilčkar (Otiorhynchus sulcatus)
Ta škodljivec povzroča polkrožne objede listnih robov rododendrona, lovorikovca in azalej. Odrasla žuželka objeda liste, na katerih opazimo prepoznavni vzorec. A ne konča se tukaj. Poleg odrasle žuželke zelo velike težave povzročajo njihove ličinke, ki objedajo koreninski sistem. Ličinka je namreč v zemlji, zato je ne moremo doseči z insekticidi ali ročno. Brazdasti trsni rilčkar je vrtni, predvsem pa vinogradniški škodljivec, ki je tako ime dobil, ker pogosto povzroča škodo na trti in ima podolgovat, rilčku podoben sprednji del telesa.
Odrasli hrošči objedajo liste, njihove ličinke pa stebla in korenine. Poškodbe so pogosto usodne, saj se grmiček s požrto skorjo in koreninami hitro posuši. Rilčkar je najnevarnejši škodljivec rododendronov in azalej. Kljub skrbnemu pregledovanju listov in vejic ga podnevi težko opazimo, saj se prehranjuje le ponoči. Ko pade mrak, prileze iz skrivališča v tleh in se povzpne po vejicah do listov. Zjutraj izgine, za seboj pa pusti obžrte liste. Trsni rilčkar ima debel hitinast oklep, zato mu marsikateri insekticid ne pride do živega. Življenjska doba odraslih hroščev traja od 3 do 5 let, na leto pa imajo eno generacijo potomcev. Ena odrasla samička lahko izleže 1000 jajčec. Zaradi prekrivanja reprodukcijskih ciklov je istočasno vedno prisotna stara in nova generacija hroščev, v tleh pa ličinke različnih razvojnih stopenj. Ličinke se praviloma zadržujejo v bližini gostiteljske rastline, hroščki pa so sposobni migracij tudi na večje razdalje.
Jajčasti Rilčkarji (Otiorhynchus spp.)
Jajčasti rilčkarji so hrošči, ki jih uvrščamo v rod Otiorhynchus. Več kot 20 vrst rilčkarjev napada jagode, a najpogosteje se pojavljajo vrste Otiorhyncus ovatus L., O. sulcatus Fab. (brazdasti trsni rilčkar) in O. rugosostriatus Goeze. Jajčasti rilčkarji so polifagne vrste in so v kmetijstvu pomembni škodljivci jagod. Škodo povzročajo tako v drevesnicah, kjer vzgajajo jagodne sadike, kot v jagodnih nasadih. Hrošči ponoči objedajo liste, vendar ne povzročajo večje škode. Poškodovani listi (izjede podkvaste oblike na robovih listov) kažejo na prisotnost škodljivca. Ličinke objedajo korenine, nato se zavrtajo v koreninski vrat in ga izjedajo. Listi napadenih rastlin lahko ob robu pordečijo, nato pa se posušijo in propadejo, pozneje propade cela rastlina. Na parcelah, ki so v neposredni bližini parcel, kjer poteka pridelava jagod, je možno pričakovati gospodarsko pomembno škodo zaradi ličink tudi že v prvem letu. Navadno pa ličinke v prvem letu ne povzročajo večje gospodarske škode.
Hrošči so svetleče rjave do črne barve, veliki od 5 mm do 11 mm, odvisno od vrste. Na hrbtni strani pokrovk imajo dobro vidne vrste vdolbinic. Hrošči se izlegajo iz bub od konca junija do konca avgusta in so vsi ženskega spola, saj samcev ni oziroma so redki. Razmnoževanje jajčastih rilčkarjev je nespolno - partenogenetsko. Odrasli hrošči ne letajo. Aktivni so ponoči, čez dan pa se skrivajo ob stebelni bazi rastlin. Samice brez oploditve ležejo jajčeca v skupke v zgornji plasti zemlje ali celo na površju od sredine julija do sredine septembra. Jajčeca so okrogla in od začetka svetleča, pozneje porjavijo in postanejo sluzasta. Iz jajčec se izlegajo ličinke skozi celo poletje, vrh izleganja je v sredini septembra. Ličinke so kremno bele barve z rjavo glavo, debele, zavite v obliki črke C, dolge od 6 mm do 10 mm in gredo skozi pet ali šest razvojnih stopenj. Razvijajo in prehranjujejo se do prve pozebe. Če pa je mila zima, se lahko prehranjujejo skozi celo obdobje. Jajčeca in manjše ličinke ne preživijo zime. Prezimule ličinke se spomladi (med aprilom in junijem) zabubijo.
Kljunati Oljkov Rilčkar (Rhodocyrtus cribripennis)
Leta 2014 je bila potrjena prisotnost kljunatega oljkovega rilčkarja (KOR) tudi na območju Republike Slovenije, in sicer v notranjosti Slovenske Istre. KOR v EU ne spada med karantenske škodljive organizme. Vrsta izvira iz palearktične favnistične cone in je prisotna na Hrvaškem, v srednji Italiji, Korsiki, Malti, Grčiji, Turčiji, južni Rusiji in v Mali Aziji. V Sloveniji je bil KOR prvič ugotovljen poleti 2014 v zaledju Slovenske Istre. Ta škodljivec je v zadnjem desetletju postal zelo pomemben škodljivec oljk v sosednji Hrvaški. Velike škode so bile opažene v letih 2011 in 2013, leta 2013 pa se je razširil tudi v severno Istro.
Gostiteljske rastline so domača oljka (Olea europaea subsp. europaea) in divja oljka (Olea oleaster), na katerih lahko dokonča cel razvojni ciklus. Pojavlja se tudi na ozkolistni zeleniki (Phyllirea angustifolia) in pravem jasminu (Jasminum officinalis), kjer se na listih dopolnilno prehranjuje.
Odrasel hrošček meri v dolžino 5,6-6,0 mm. Večina telesa je opečnato rdeče in rahlo svetlikajoče barve. Rilček je rahlo usločen, velikosti kot ostanek glave in oprsja skupaj. Pokrovke kril so močno razbrazdane. Je dober letalec. Pojavlja se od začetka meseca maja do konca avgusta. Na začetku se hrani z listnimi brsti, listi in cvetovi, kasneje pa z vbodi v drobne plodove, velikosti približno 5 mm ali večje. Jajčece je eliptične oblike, citronsko rumene barve, velikosti 0,6x0,4 mm. Samica KOR odlaga jajčeca v vbodne odprtine, ki jih naredi z rilčkom v plodovih oljk od začetka julija do konca avgusta. Odrasla ličinka je breznoga, običajno upognjena v obliki črke C, iztegnjena dolžine 7 mm in debeline 2,8 mm. Običajno je barva telesa bledo krem barve. Glava je rdeče rjave barve s črnimi čeljustmi. Telo je sestavljeno iz 13 členov, od katerih je zadnji izrazito manjši. Embrionalni razvoj ličinke traja približno deset dni. Ličinka se zavrta v že olesenelo koščico in izje jedro koščice. Odrasla ličinka zapusti plod, se spusti na tla in se zarije v zemljo, kjer se zabubi. Buba je rahlo upognjena, čokata, dolžine 4,3 mm in širine 2,8 mm, belkaste barve z nekoliko temnejšimi pegami v predelu oči. Odrasli hroščki se izležejo proti koncu poletja, a ostanejo v bubini kamrici v mirovanju do naslednje pomladi. Nekateri osebki v mirovanju preživijo v tleh še celo naslednjo sezono in izletijo šele naslednjo pomlad. Kritično obdobje za spremljanje intenzivnosti napada je od začetka junija do konca julija, ko je škoda zaradi sušenja in odpadanja oljkovih plodov največja. Kasnejši napadi (konec avgusta in del septembra) ne povzročajo odpadanja plodov oljke, vendar ti vsebujejo tudi do tretjino manj olja kot zdravi plodovi.
Pri površnem opazovanju lahko vbode KOR zamenjamo z vbodom oljčne muhe. Razliko lahko opazimo s pomočjo povečevalnega stekla. Vbodne luknjice kljunatega oljkovega rilčkarja so okrogle in široke, medtem ko so luknjice, ki jih napravi oljčna muha, ozke in klinaste.
Kljunotaji na Oljni Ogrščici (Ceutorhynchus napi in C. pallidactylus)
Veliki ogrščični ali repični kljunotaj (Ceutorhynchus napi Koch) in stebelni kapusov kljunotaj (Ceutorhynchus pallidactylus) spadata v družino pravih rilčkarjev (Curculionidae). Napadeni so lahko skoraj vsi deli rastline. Oljna ogrščica (Brassica napus) je najpomembnejša gostiteljska rastlina za velikega ogrščičnega kljunotaja, medtem ko je pri kapusovem stebelnem kljunotaju izbira gostitelja za odlaganje jajčec predvsem odvisna od razpoložljivosti rastlin.
Veliki Ogrščični Kljunotaj (Ceutorhynchus napi)
Odrasli osebki velikega ogrščičnega kljunotaja so največji predstavniki rodu Ceutorhynchus, ki povzročajo škodo na oljni ogrščici. Zrastejo do velikosti 3,2-4 mm in imajo značilen, podaljšan rilec. Telo je sivo obarvano, na pokrovkah pa so vidne tri vzdolžne vrste belkastih dlačic. Prezimeli odrasli osebki se pojavijo februarja in marca, ko temperatura preseže 9 °C, medtem ko je let najbolj intenziven pri 12-15 °C. Takrat se kljunotaji razširijo na bližnja polja z gostiteljskimi rastlinami. Tam se lahko prehranjujejo z listi in stebli gostiteljskih rastlin, vendar pri tem navadno ne povzročajo velike gospodarske škode. Škodo povzročajo predvsem njihove ličinke.
Po odlaganju jajčec v stebla ozimne ogrščice marca in aprila se na rastlinah pojavijo značilne deformacije stebel, kot so zadebelitve, zvijanje in vzdolžno pokanje tkiva. Ličinke, ki se razvijejo znotraj stebla, vrtajo rove v osrednji del stebla, kjer se hranijo, kar dodatno oslabi rastlino. Napadene rastline pogosto tvorijo stranske poganjke, kar vodi v daljši čas dozorevanja semen in oteženo žetev. Samice z rilčkom naredijo luknjice v steblo oljne ogrščice in vanje posamično odložijo 12-60 jajčec. Iz jajčec se po približno 7 do 42 dni, odvisno od temperature, izležejo ličinke, ki se hranijo znotraj stebla. Povprečno stadij ličinke traja 30-40 dni oziroma 3-6 tednov. Ličinke običajno maja ali junija zapustijo steblo rastlin, padejo na tla in se v tleh zabubijo. Odrasli osebki nove generacije se razvijejo približno mesec dni pozneje, vendar ostanejo v tleh vse do naslednje pomladi, ko se ponovno razširijo na posevke oljne ogrščice.
Stebelni Kapusov Kljunotaj (Ceutorhynchus pallidactylus)
Odrasli primerki stebelnega kapusovega kljunotaja zrastejo do velikosti 2,5-3,5 mm. Telo je črno obarvano, vendar zaradi sivkastih lusk po telesu hrošči delujejo sivo-rjavega videza. Rilček je razmeroma dolg, tanek in rahlo ukrivljen. Na pokrovkah so tri vzdolžne vrste belkastih dlačic, ki se pri dnu zgostijo v belo liso pravokotne oblike, kar je pomemben razlikovalni znak med obema vrstama kljunotajev. Prezimeli odrasli osebki se pojavijo nekoliko kasneje kot veliki ogrščični kljunotaj, prav tako ko temperatura preseže 9 °C.
Stebelni kapusov kljunotaj povzroča največ škode na spomladanski ogrščici, kjer ličinke uničijo stržen v pecljih, steblu in stranskih poganjkih, kar vodi do upočasnjene rasti, pokanja tkiva, zmanjšane listne površine, prezgodnjega odpadanja listov, zakasnelega cvetenja in poleganja rastlin, kar posledično znižuje pridelek semen. Na ozimni ogrščici je škoda običajno manj izrazita. Samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran listnih pecljev ali v mlada stebla oljne ogrščice, in sicer v majhnih skupkih po 2-4 jajčeca. Samica stebelnega kapusovega kljunotaja lahko v svojem življenju odloži 40-100 jajčec. Iz jajčec se po približno 6 do 11 dneh, odvisno od temperature, izležejo ličinke, ki se hranijo v listnih pecljih in nato v steblih in lateralnih poganjkih. Povprečno stadij ličinke traja 3-6 tednov. Ličinke običajno junija ali julija zapustijo rastlino, padejo na tla in se v tleh zabubijo. Odrasli osebki nove generacije se razvijejo približno mesec dni pozneje in se pred prezimovanjem hranijo z listi različnih vrst rastlin iz družine križnic.
Drugi Rilčkarji
Obstajajo tudi druge vrste rilčkarjev, ki lahko napadajo različne rastline. Majhen črn hrošč, znan kot rilčkar zelja (Centorhynchus pleurostigma), napada to kulturo. Na borovcih se pojavlja belopikčasti borov rilčkar (Pissodes castaneus), ki obžira mlade poganjke. Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot na vrtu. Jablanov cvetožer je eden prvih škodljivcev, ki se spomladi pojavi na jablani.
Obvladovanje in Zatiranje Rilčkarjev in Kljunotajev
Biotično Zatiranje z Nematodami
Za zatiranje škodljivega rilčkarja uporabljamo entomopatogene ogorčice, saj so ličinke v zemlji in jih ne moremo doseči z insekticidi ali ročno. Ogorčice so zelo drobni parazitski črvi, ki se prehranjujejo s prav določenimi škodljivci oziroma njihovimi ličinkami. Za zatiranje škodljivih ličink jih uporabimo tako, da sredstvo zmešamo z vodo in zalijemo okoli korenin lovorikovca, rododendronov ali na prizadeti del zelenice. Pomembno je, da vzdržujemo vlago v tleh še do tri tedne po aplikaciji nematod. Zato to izvajamo spomladi in še enkrat jeseni, ko je dovolj dežja in vlage v tleh. Ker ličinka živi v tleh tri leta, jih zatiramo dvakrat letno vsaj tri leta zapored.
Ličinke brazdastega trsnega rilčkarja zatira entomopatogena ogorčica Heterorabditis bacteriofora, ki je v pripravku Nematop. V prodaji je na voljo tudi pripravek Nematop®Rilčkar-stop, ki vsebuje entomopatogene ogorčice Steinernema carpocapsea. Pri uporabi ogorčic moramo zagotoviti stalno vlažno okolje, kajti ogorčice so zelo občutljive na izsušitev in neposredno sončno svetlobo. Entomopatogene ogorčice so talni organizmi, ki živijo z bakterijami v simbiotskem odnosu. Za svoje razmnoževanje potrebujejo gostitelja (ličinka, buba ali odrasel osebek). Po vstopu v škodljivi organizem skozi njegove naravne odprtine sprostijo simbiotsko bakterijo, ki povzroči zastrupitev in smrt. Škodljivca uporabijo za prehranjevanje in razmnoževanje ter ga zapustijo v večjem številu, kakor so vanj vstopile.
Uporabimo pripravek Nematop, ki vsebuje entomopatogene ogorčice Heterorhabditis bacteriophora v infektivni razvojni fazi in so pakirane v embalaži, ki zadošča za površine 10, 50 ter do 100 m2. Suspenzijo entomopatogenih ogorčic in vode se nanaša na talno površino v času prisotnosti škodljivih organizmov v tleh in sicer, ko je temperatura tal od 12 do 28°C. Po prejemu odstranimo transportno embalažo in do uporabe hranimo v originalno zaprti embalaži na suhem in hladnem mestu (spodnji prekat hladilnika) pri temperaturi 4 - 12°C. Ne zamrzujte in ne izpostavljate temperaturam nad 12°C. Po prejemu organizme aplicirajte kakor hitro mogoče. Ogorčice so občutljive na UV žarčenje in sušo. Vsebino zavoja zmešajte v 1 do 10 litrih vode, skladno z napotki. Osnovno suspenzijo mešajte, do razpustitve vseh grudic. 10 litrov tako pripravljene suspenzije zadošča za tretiranje 10 m2 površine. Sredstvo Nematop® se uporablja za biotično varstvo rastlin za zatiranje ličink, ogrcev in bub škodljivih organizmov in je varno za uporabnike, potrošnike in okolje.
Zelo učinkovito je uničevanje hrošča tudi z nematodami tako, da pod grme nastavimo ploščico, ki vsebuje poseben gel z ogorčicami. Ploščice se polagajo v bližino rastlin na tla z utori, obrnjenimi navzdol. Učinkujejo po principu, da hrošči, ki so nočno aktivni, podnevi poiščejo skrivališče. Pod ploščico se okužijo z entomopatogenimi ogorčicami. Ena lovilna plošča zadošča za 10 m2 površine ali 5 tekočih m žive meje.
Mehanski Ukrepi
Zatiranje hrošča - odrasle živali - je pomembno. Ti so podnevi skriti, da jih ne pojedo druge živali. Uničujemo jih lahko mehansko, tako da pod lovorikovec razprostremo kopreno ali rjuhe ter nato otresemo grme. Škodljivec pade na rjuho in ga nato mehansko uničimo.
Preventivni in Agrotehnični Ukrepi
Preventivni ukrepi, ki vplivajo na zmanjšanje populacije in oviranje razvoja kljunatega oljkovega rilčkarja, so pobiranje in odstranjevanje poškodovanih odpadlih plodov ter mehanska obdelava tal pred izletom odraslih hroščev iz bubinih kamric.
Za jajčaste rilčkarje je najpomembnejše dosledno in pravilno izvajanje kolobarja. Jagod ne sadimo na isto zemljišče pet ali več let, pred jagodami sejemo kulturo, ki ni gostitelj jajčastega rilčkarja (npr. žita). V kolikor kolobarja ne moremo izvajati, pred ponovnim sajenjem jagod obvezno odstranimo vse stare sadike. Priporočljivo je tudi, da so zemljišča, na katerih se pridelujejo jagode, med seboj čim bolj oddaljena. Uporabljamo le zdrave certificirane sadike, saj so jajčeca ali ličinke hrošča pogosto že na kupljenih sadikah.
Za kljunotaje na oljni ogrščici preventivni ukrepi temeljijo na setvi zgodnjih sort oljne ogrščice ter spodbujanju hitrega začetnega razvoja rastlin. Steblo oljne ogrščice, ki doseže višino približno 20 cm, postane manj privlačno in manj dovzetno za napad kljunotajev. Pomembno je ohranjanje koristnih organizmov (npr. talnih hroščev iz družine krešičev), ki imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju populacije kljunotajev pod pragom gospodarske škode.
Kemično Zatiranje
V Sloveniji je pripravek Decis 2,5 EC dovoljen za manjšo uporabo na oljkah za zatiranje kljunatega oljkovega rilčkarja (Rhodocyrtus cribripennis) v odmerku 0,5 L/ha (5 mL na 10 L vode na 100 m2) ob porabi 1500 L vode/ha. S sredstvom se prvič tretira, ko je presežen prag gospodarske škode oziroma v skladu z napovedjo opazovalno-napovedovalne službe za varstvo rastlin. V Sloveniji kljunati oljkov rilčkar do sedaj še ni povzročal omembe vredne škode, zato tudi posebni ukrepi niso bili potrebni.
Za zatiranje kljunotajev na oljni ogrščici so v Sloveniji registrirani insekticidi iz skupine piretroidov. Škropljenje se opravi ob pojavu škodljivih žuželk oziroma ko je presežen prag gospodarske škode. Pomembno je vedeti, da se kljunotaji v oljni ogrščici pogosto posredno zatirajo tudi pozneje, ob uporabi insekticidov proti repičarju, ki se skoraj vsako leto množično pojavi v času oblikovanja socvetij.
Spremljanje Pojavnosti Škodljivcev
Kljunati Oljkov Rilčkar
Spremljanje imaga KOR je zahtevno, saj ni na razpolago primernih vab. Njegovo prisotnost preverjamo z otresanjem vej v juniju in juliju, ko se pojavlja hrošček, kakor tudi škoda, ki jo povzroča v oljčnikih. Veje otresamo na podstavljeno folijo na tleh, na entomološko ponjavo ali na druge primerne ponjave zgodaj zjutraj, ko so hroščki zaradi nižjih temperatur še otrpli in manj gibljivi. Spremljanje napadenosti plodov poteka z iskanjem vbodov na plodovih, ki jih z rilčkom povzroča škodljivec. Plodove pregledujemo od utrjevanja koščice plodov dalje na morebitno prisotnost jajčec v vbodnih odprtinah oziroma ličinke v jedru koščice.
Jajčasti Rilčkarji
Priporočljivo je spremljanje pojava odraslih hroščev z namenom določanja stopnje napadenosti. Nasade jagod se pregleduje v toplih mirnih nočeh. Med sadike jagod se lahko nastavi tudi kartonaste ploščice, pod katere se hrošči skrivajo in jih lahko tam najdemo čez dan.
Kljunotaji na Oljni Ogrščici
Pojav kljunotajev spremljamo z rumenimi vodnimi pastmi in/ali rumenimi lepljivimi ploščami ter s pregledovanjem rastlin. Zatiranje velikega ogrščičnega kljunotaja je potrebno, kadar je v rumeno vodno past v treh zaporednih dneh ujetih najmanj pet hroščev, kadar so na desetih pregledanih rastlinah najdeni 2-4 odrasli hrošči ali kadar so znaki odlaganja jajčec prisotni na več kot 20 % rastlin. Prag škodljivosti za stebelnega kapusovega kljunotaja je višji in znaša 2 - 3 hrošče na m2. Če hrošče lovimo z rumenimi posodami, je prag zatiranja 15 hroščev/posodo/3 dni. Obe vrsti kljunotajev pogosto obravnavamo kot kompleks škodljivcev, vendar to zaradi razlik v njuni biologiji ni pravilno. Za učinkovito varstvo rastlin je nujno redno spremljanje pojava vrste kljunotajev. Na območjih, kjer prevladuje veliki ogrščični kljunotaj, je potrebno ukrepe izvajati takoj po preseženem pragu škodljivosti, saj se samci in samice pojavijo hkrati.