Hrenovke so izjemno priljubljen in hitro pripravljen prigrizek, ki se pogosto znajde na krožnikih tako doma kot v šolah in vrtcih, še posebej pa so priljubljene pri otrocih. Kljub njihovi razširjenosti in enostavni pripravi pa strokovnjaki opozarjajo na številna potencialna tveganja za zdravje, povezana z njihovim rednim uživanjem.
Hrenovke v sodobni prehrani
Hrenovke so zaradi enostavne in hitre priprave izredno priljubljene po vsem svetu. Ameriški mediji poročajo, da so hrenovke eden najbolje prodajanih mesnih izdelkov. V ZDA kar 80 odstotkov otrok prekomerno uživa to hrano. Že od srede 19. stoletja, ko so se hrenovke pojavile na ameriškem trgu, je ameriška zdravstvena stroka opozarjala na slabosti tovrstne prehrane, opozorila pa so z desetletji postajala vse glasnejša.

Hrenovke na jedilnikih vrtcev in šol
Zaskrbljeni starši opažajo, da se na jedilnikih vrtcev pogosto znajdejo hrenovke, paštete in sladkarije. Čeprav odgovorni za sestavo jedilnikov trdijo, da sledijo zakonskim določilom in smernicam ter da otroci ne marajo druge hrane, mamica opozarja na naraščanje bolezni, alergij in debelosti med otroki. Nutricionistka Mojca Cepuš poudarja, da so hrenovke zaradi svoje sestave povsem neprimerne za otroke in sploh za nikogar. Kljub temu, da je najti zdravo hrano v okviru proračunskih omejitev nehvaležno delo, obstajajo primeri šol in vrtcev, kjer so dokazali, da je mogoče ponuditi bolj zdrave obroke, vendar je za to potreben velik trud.
Sestava in proizvodnja hrenovk
Proces proizvodnje hrenovk se razlikuje med posameznimi proizvajalci, vendar v osnovi gre za mešanico ostankov svinjskega mesa, pomešanega s kombinacijo piščančjega in puranjega drobovja. Le majhen odstotek vrst hrenovk je bolj kakovostnih. V procesu proizvodnje to zmes stiskajo skozi kovinska rešeta in polivajo z vodo, pri tem pa ji z raznimi primesmi dodajo še okus in barvo. Nato se jih pakira v plastične ovojnice, kuha in hladi, nakar končno pristanejo na trgovskih policah. Hrenovke, ki ne vsebujejo nitritov, so po okusu popolnoma enake tistim, ki nitrite vsebujejo, vendar jim nitriti v sodobni kemiji dajejo bolj svežo rdečkasto barvo.
Kaj pomeni "mehansko izkoščeno meso"?
V večini hrenovk je prva sestavina na deklaraciji mehansko izkoščeno meso. Gre za postopek, pri katerem ostanke mesa skupaj s kostmi zmeljejo in pod pritiskom potisnejo skozi sito. To meso lahko vsebuje več vezivnega tkiva in ni enako kakovostno kot drugi deli mesa.

Problem starega mesa in neustrezne reje
Eden od problemov vseh vrst predelanega mesa, vključno s hrenovkami, je dejstvo, da imajo ti izdelki daljši rok trajanja, kar pomeni, da je meso lahko staro več tednov ali celo mesecev. Bolj staro ko je meso, večji delež reaktivnih kisikovih spojin in poliaminov vsebuje, kar vpliva na kemično strukturo, okus in vpliv na zdravje. K temu se pridružijo še katastrofalne razmere pri intenzivni vzreji živali, nekvalitetna krma (ki lahko pri konvencionalni pridelavi vsebuje tudi gensko spremenjene organizme) ter pogosta raba antibiotikov in drugih zdravil. Zaradi vseh teh razlogov so predelani mesni izdelki označeni kot rakotvorni.
Potencialna zdravstvena tveganja
Hrenovke so izredno nezdrave in resno škodujejo našemu organizmu, delovanju in celo videzu, opozarja prehranska terapevtka Alja Dimic. Danes mnogi zdravniki odsvetujejo uživanje hrenovk, saj naj bi bile zdravju škodljive.
Rakava obolenja
Časnik LA Times je objavil študijo, ki kaže, da imajo otroci, ki zaužijejo več kot 12 hrenovk na mesec, kar devetkrat večje tveganje za levkemijo. Glavni razlog za potencialni razvoj rakavih obolenj naj bi bili nitriti v strukturi hrenovk. Ti nitriti, v kombinaciji z nekaterimi drugimi dodatki in telesnimi snovmi v človeškem želodcu, tvorijo "zmes", ki je znana povzročiteljica rakavih obolenj. Nitrati in nitriti, ki jih najdemo v hrenovkah in klobasah, so konzervansi, ki se lahko pretvorijo v zdravju škodljive genotoksične in rakotvorne nitrozamine.
V nasprotju s tem nitriti, ki jih najdemo v zelenjavi (zelena, špinača, zelena solata), niso škodljivi, temveč so telesu prijazni in koristni, saj preprečujejo nastajanje rakavih obolenj. Razlika leži v nastanku N-nitrozo spojin - mešanici nitritov in aminov, ki se v škodljivi obliki tvorijo v predelanem mesu.
Poleg tega hrenovke vsebujejo natrijev nitrit (E250), ki naj bi bil prepovedan v otroški hrani, saj je dokazano rakotvoren in povzroča hiperaktivnost, opozarja Dimičeva. K morebitnemu nastanku raka na črevesju pa pripomore natrijev nitrat, ki ga v hrenovke dodajajo za podaljšanje roka uporabe. Ameriški strokovnjaki opozarjajo, da se z dnevnim zaužitjem ene hrenovke in pol nevarnost za nastanek raka na črevesju poveča kar za 20 odstotkov. Mnogi zdravniki opozarjajo, da hrenovke povečujejo tveganje za nastanek raka na črevesju.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predelano meso uvršča v prvo skupino rakotvornih snovi, kot sta kajenje in alkohol. Raziskava ameriškega inštituta za raziskovanja raka (World Cancer Research Fund/American Institute for Cancer Research's Continuous Update Project (CUP) iz leta 2007) je ugotovila, da bi v 45 odstotkih lahko preprečili razvoj kolorektalnega raka (rak debelega črevesa in danke), če bi uživali manj predelanega in rdečega mesa.

Srčno-žilne bolezni in visok krvni tlak
Hrenovke vsebujejo veliko soli, saj običajno predstavljajo kar 2 odstotka vsebine, kar to vrsto hrane uvršča v razred najbolj slanih proizvodov. Uživanje takšne hrane poveča nevarnost visokega krvnega tlaka, s tem pa infarkta in bolezni srca. Predelano meso zvišuje holesterol zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščob in natrija. Hrenovke vsebujejo tudi veliko transmaščob in natrija, po drugi strani pa imajo zelo malo "dobrih maščob" in vlaknin. Ravno srčno-žilne bolezni so eden najpogostejših vzrokov smrti. Predelano meso negativno vpliva tudi na črevesni mikrobiom, kar povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja.
Raziskava Univerze v Michiganu je pokazala, da uživanje ene same hrenovke lahko skrajša življenjsko dobo za kar 36 minut. To pomeni, da bi redno uživanje hrenovk lahko dolgoročno resno vplivalo na zdravje.
Drugi škodljivi vplivi in aditivi
V hrenovkah pogosto najdemo tudi številne dodatke, znane kot "E-ji", ki so lahko sporni:
- Fosfati (E450 - difosfati, E451 - trifosfati in E452 - polifosfati): Ti aditivi se uporabljajo za zadrževanje vode v izdelku in povečanje volumna, podaljšujejo obstojnost izdelka, uravnavajo pH in preprečujejo razbarvanje. Znanost potrjuje, da fosfati preprečujejo absorpcijo kalcija, vodijo do izgube kostne mase (osteoporoze), kopičenja kalcija in kalcifikacije mehkih tkiv. Povišane vrednosti fosfatov v krvi lahko vodijo do kronične odpovedi ledvic in razvoja srčno-žilnih obolenj ter so povezani s prezgodnjim staranjem. Obstaja sum, da pri otrocih lahko povzročijo hiperaktivnost in druge vedenjske motnje, pri miših so pospešili razvoj raka na pljučih in imajo lahko sinergistične učinke z mnogimi drugimi rakotvornimi snovmi. Fosfati se dodajajo tudi živalim v krmo pred zakolom, da bi povečali težo zaradi zadrževanja vode v telesu, kar industriji omogoča ustvarjanje dodatne teže izdelka.
- E407a (predelana morska alga eucheuma): Gre za različico potencialno izredno škodljivega karagenana.
- E621 (mononatrijev glutamat): Služi kot ojačevalec okusa.
- E466 (karboksimetil celuloza): Zelo tvegan aditiv.
- E120 (karminska kislina): Pridobljena iz posušenih hroščkov Dactylopius coccus, se uporablja za obarvanje izdelka v intenzivno rdečo barvo.
- E301 (natrijev askorbat): Regulator kislosti, preprečuje, da bi meso med kuhanjem izgubilo barvo. Njegova prisotnost v hrenovkah ne povzroča težav, v večjih odmerkih pa bi lahko povzročil draženje kože.
- E160c (ekstrakt paprike): Ni nevaren v količinah, ki so v hrani.
Poleg aditivov hrenovke pogosto vsebujejo tudi nepotrebne sestavine, ki služijo kot polnila (škrob, moka, grahove ali bambusove vlaknine, vlakna citrusov) in vezivna sredstva (sojine beljakovine, mlečne beljakovine) ter škodljiva rafinirana olja. Te sestavine se dodajajo zaradi nižanja stroškov in posledično cene izdelka.

Mnenja strokovnjakov in potrošniških organizacij
Alja Dimic, prehranska terapevtka iz Centra Holistic, meni, da so hrenovke zelo nezdrave in resno škodujejo našemu organizmu, našemu delovanju in ne nazadnje tudi našemu videzu. Kot največjo težavo izpostavlja ogromno nitratov, ki povzročajo številne bolezni in težave, pa tudi raka na črevesju. Poudarja, da so hrenovke dejansko mesni odpadki, kar ni zdravo meso.
Mojca Cepuš poudarja, da so hrenovke predelano in procesirano meso, ki ima že samo po sebi le beljakovinsko vrednost. Dodaja, da ima dobra hrenovka 80 odstotkov mesa, ostalo pa so "sama mašila". Škodljive so zaradi načina pridelave, najbolj nevarne snovi so nitrati in ojačevalci arome, dodano pa je tudi veliko nekakovostne soli. Problematične so tudi kombinacije, v katerih se uživajo, običajno s kruhom ali ocvrtim krompirjem, namesto z zelenjavo, ki bi varovalno delovala na organizem.
Zveza Potrošnikov Slovenije (ZPS) je lani opravila teste 12 vzorcev piščančjih hrenovk, ki jih najdemo na trgovskih policah. Preverili so senzorično kakovost in varnost. Ugotovili so, da velika večina hrenovk na tržišču vsebuje nevarne nitrite in dodane fosfate.
Odzivi industrije in alternative
Industrija je fosfate dolgo časa uporabljala brez slabe vesti, politika pa je uzakonila to prakso. Ameriška mesna industrija je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja uporabila vse možne prijeme, da bi ovrgla znanost, ki je kazala na izrazito škodljive učinke nitratov, s sklicevanjem na nevarnost botulizma, čeprav obstajajo izdelki brez teh snovi in brez primerov botulizma.
Kljub temu da nekatere hrenovke vsebujejo omega-3 maščobne kisline in selen, ki ugodno vpliva na imunski sistem in ščitnico, ter so vključene v nacionalno shemo Višja kakovost (kot poudarjajo v Perutninarstvu Pivka), je treba biti previden. Večina hrenovk je vsebovala tudi dodane fosfate (E450 - difosfati, E451 - trifosfati in E452 - polifosfati), ki služijo za zadrževanje vode v izdelku in povečanje volumna, podaljšujejo obstojnost izdelka, uravnavajo pH in preprečujejo razbarvanje izdelka.
Obstajajo tudi boljše alternative, kot so hrenovke iz ekološke pridelave, brez GSO in brez aditivov, vendar le-te predstavljajo manj kot 10% izdelkov na trgu. Mnogi proizvajalci navajajo, da bi z veseljem delali bolj kakovostne izdelke, a ker so cene teh izdelkov višje, jih kupci ne kupujejo v zadostnih količinah. Tako zaradi trenutnega ekonomskega sistema v veliki meri ostajamo v začaranem krogu. Kupci lahko s svojimi odločitvami podprejo proizvajalce, ki se trudijo vračati k naravi, najboljša izbira pa je nakup od lokalnega kmeta, ki mu zaupamo.
Ozaveščenost o problematiki in skrbna izbira živil sta ključna za ohranjanje zdravja, saj majhne spremembe v prehrani lahko pomembno prispevajo k dolžini in kakovosti življenja.

