Spremljevalno sajenje je negovanje skupnosti rastlin, ki koristijo druga drugi z odvračanjem škodljivcev, izboljšanjem zdravja tal in spodbujanjem opraševanja. Poleg tega, da je naravna metoda zatiranja škodljivcev, krepi zdravje rastlin, spodbuja biotsko raznovrstnost, izboljšuje rodovitnost tal in povečuje izkoristek prostora. Bistveno pa je, da zmanjšuje odvisnost od kemičnih pesticidov in prispeva k bolj zdravemu okolju.
Katere rastline saditi skupaj in katere ne?
Uspevanje naših povrtnin ni naključno, saj ima vsak posevek določene lastnosti, ki se z nekimi rastlinami ujemajo bolje kot z drugimi. Ravno zato moramo mešane posevke po gredici razporediti po zelo dobro premišljenem načrtu. Kljub nekaterim pravilom, ki se jih je dobro držati, na gredi z mešanimi posevki uspevajo hkrati rastline, ki zorijo različno in jih tudi spravljamo ob različnem času. Posevke je tako dobro razporediti tudi glede na območje rasti in lastnosti korenin.
Načeloma sicer velja, da obstaja več rastlin, ki se medsebojno prenašajo in ugodno vplivajo druga na drugo, kot tistih, ki se odbijajo. Načrtovanje posevkov je odločilnega pomena predvsem pri manjših vrtovih, kjer smo s posevki omejeni. Mešanice posevkov pa seveda variirajo od vrta do vrta. Podnebje in talne razmere pomembno vplivajo na rast.
Osnova zdravega zelenjavnega vrta so mešani posevki. Pri mešanih posevkih na eni gredi rastejo različne vrste zelenjave, začimbnic in cvetlic. Skupaj sestavljajo pestro, bogato in harmonično rastlinsko združbo. Prednost mešanih posevkov ni samo v dobrih medsebojnih vplivih. Z njimi bomo bolje izkoristili grede, pridelek pa bo pester in obilen.
Zakaj so mešani posevki dobra odločitev?
- Različne vrste rastlin se medsebojno spodbujajo v rasti.
- Kombinacija različnih vrst vrtnin in cvetlic odganja škodljivce in preprečuje napad bolezni.
- Zaradi hkratne vzgoje rastlin z globokim in plitvim koreninskim sistemom se tla neprestano rahljajo.
- Tla so celo leto prekrita in na gredah je manj plevela.
- Mešani posevki spodbujajo življenje v tleh.
Primeri dobrih in slabih sosedov
Paradižnik
Bazilika in paradižnik sta bila narejena, da gresta skupaj, ne samo v omakah, ampak tudi na vrtu. To zelišče paradižnikom pomaga pri večjem pridelku in odganja tako muhe kot komarje. Ognjič je še en dober spremljevalec, ki odganja ogorčice in druge vrtne škodljivce. Drugi prijatelji paradižnika so šparglji, korenje, zelena, čebula, zelena solata, peteršilj in špinača.
Medtem k paradižniku NE sodijo: Zelje, pesa, grah, koromač, koper in rožmarin. Koruza in paradižnik sta okužena s koruznim črvom, paradižnik in krompir pa sta prizadeta z isto pegavostjo, zato hranite te rastline ločeno, da preprečite širjenje škodljivcev ali bolezni.
Paprika
Bazilika je dobra prijateljica paprike, pomaga odganjati listne uši, pršice, komarje in muhe. Bazilika bi naj celo izboljšala okus paprike. Drugi dobri spremljevalci so čebula, špinača in paradižnik. Medtem je slaba družba papriki fižol, ki se rad razširi med vejicami in listi paprike ter jo na tak način duši.
Stročji fižol
Koruza in fižol dobro uspevata skupaj, saj fižol rad raste na koruznih steblih, kar pomeni, da vam zanj ne bo treba zgraditi opore. Fižol tudi nase veže dušik v tleh, kar je dobro za koruzo. Ognjič, kapucinka, rožmarin in poletni šetraj odganjajo fižolove hrošče, poletni šetraj pa še izboljšuje rast in okus.
Drugi spremljevalci so brokoli, brstični ohrovt in drugi člani družine kapusnic, skupaj s kumarami, grahom, krompirjem in redkvicami. Fižolu sta slaba družba pesa ali karkoli iz družine čebulnic. Predvsem čebula ovira rast fižola.
Kumare
Za odganjanje listnih uši in hroščev med kumare posadite ognjič in kapucinke. Dobre družabne rastline so tudi fižol, zelena, koruza, solata, koper, grah in redkev. Medtem se kumare z aromatičnimi zelišči, kot je žajbelj, ki zavirajo njihovo rast, ne strinjajo.
Čebula
Korenje sadimo v bližino čebule, ker bo čebula odganjala korenjevo muho. Čebula bo prav tako pregnala listne uši, zato jo posadite v bližino zelenjave, ki je nagnjena k listnim ušem, a je čebuli prijazna. Dobri prijatelji čebule so še rdeča pesa, zelje, solata in pastinak, ki prav tako trpi zaradi korenčkove muhe.
Hkrati je čebula dober prijatelj paradižniku in začimbam, kot so majaron, šetraj in rožmarin. Skregana pa je s šparglji, fižolom in grahom.
Solata
Med solato posadite meto, da preprečite polže, ki se hranijo z listi solate, ali pa posadite drobnjak in česen, ki odganjata listne uši. Fižol, rdeča pesa, brokoli, korenje, koruza, grah, redkev in ognjič so tudi dobre spremljevalke. Ognjič privablja pikapolonice, ki jedo listne uši, zato je izvrsten prijatelj mnogim rastlinam.
S peteršiljem pa ima solata po navadi prepire glede zamljiške meje. Ker se ta nagiba k temu, da zraste v majhno, a grmičasto rastlino, lahko izpodriva vašo solato.
Bučke
Koruza in buča sta dobri spremljevalni rastlini, saj tanka koruzna stebla dajejo bučam prostor za rast. Buče se dobro obnesejo tudi poleg fižola, graha, redkvice, kopra in ognjiča. Ker pa sta bučke in krompir nagnjeni k ožigu, ta dva nista najboljša sopotnika.
Korenje
Korenje je občutljivo na toploto, zato se dobro poda k rastlinam paradižnika, ki mu lahko naredijo malo sence. Znano je tudi, da paradižnik proizvaja solanin, ki je naravni insekticid. Pri teh dveh je sodelovanje vzajemno. Korenje prezračuje zemljo okoli korenin rastlin paradižnika, kar omogoča, da do korenin pride več zraka in vode.
Tudi por in korenje sta dobri spremljevalki, saj por odganja korenjevo muho, korenje pa porove molje in čebulno muho. Korenčkovo muho odganjajo tudi rožmarin, žajbelj in drobnjak. Koriander in koper pa proizvajata spojine, ki lahko škodujejo korenju, pastinak pa trpi zaradi istih bolezni in škodljivcev kot korenje, zato ju gojite narazen, da zmanjšate morebitno okužbo.
Redkvica
Redkvice lahko posadimo med kumare, da privabimo kumarične hrošče stran od ploda. Dobro se obnesejo tudi med korenjem, ker jih poberemo pred korenjem in rahljajo zemljo, ko korenje začne hitreje rasti. Dobri prijatelji redkvic so tudi čebula, rdeča pesa, zelje, ohrovt, solata, špinača in buče. Istočasno so redkvice skregane z ožepki.
Koruza
Koruza obožuje zelenjavo, ki veže dušik v tleh, kot to stori stročji fižol. Koruzna stebla so tudi odlična opora za plezalke, vključno s fižolom, kumarami, grahom, bučami in melonami. Predvsem bučke so dobre spremljevalke koruze. Paradižnik pa je slaba odločitev za poroko, saj ga in koruzo napada koruzna glista. Ta dva posadite daleč narazen, da zmanjšate širjenje teh škodljivcev.
Krompir
Krompir goji veliko zavezništvo med fižolom, zeljem, jajčevci, grahom in koruzo. Tudi ognjič, posajeni v bližini krompirjevih gred, pomaga odvrniti hrošče, hren pa bo zagotovil splošno zaščito krompirja. Medtem pa je paradižnik nagnjen k pegavosti, ki lahko prizadene tudi krompir.
Grah
Grah ljubi fižol, korenje, koruzo, kumare, redkev in repo. Če pa posadite v bližino graha meto, naj bi ta omogočila, da bo grah bolj zdrav in okusen. Tudi drobnjak je izvrsten kolega, saj odvrača listne uši. Ne sadite pa graha v bližino česna ali čebule, saj ta dva zavirata njegovo rast.
Grah dobro uspeva s številnimi aromatičnimi zelišči, vključno s koriandrom in meto. Grah in ta listnata zelenjava dobro uspevata na isti vrsti bogate, rodovitne zemlje. Plodovi stročnic so zelo zdravi in vsebujejo veliko beljakovin rastlinskega izvora. Užitni del graha so mlada, sveža zrna in stroki. V zrnju najdemo tudi vse pomembne vitamine.
S setvijo graha pohitite saj obožuje hladna tla. Grah tudi veliko bolje cveti in nastavlja stroke, če so noči hladne oz. še obstaja nekoliko večja razlika v temperaturi med dnevom in nočjo. Visok grah je priporočljivo sejati nekoliko kasneje, kot nizki grah, zato priporočamo setve v aprilu. Po setvi površino prekrijte z zaščitno mrežo, da ptice ne izkopljejo semena. Nekateri nizke sorte graha gojijo tudi brez opore. Visok grah lahko pognojite z manjšimi količinami komposta ali drugih organskih gnojil. Gnojenje pri nizkem grahu izpustite. Zelo mu ugaja tudi redno zalivanje z naravnim tekočim organskim gnojilom na osnovi alg. Nizki grah ne potrebuje lastne gredice. Lahko naredimo podobno kakor pri nizkem fižolu in ga sejemo v mešanih posevkih z glavnimi vrtninami. Izogibajte se pretiranemu gnojenju z dušikom, saj je grah v tem primeru bolj občutljiv na bolezni in škodljivce.
Pesa
Pesa dobro uspeva poleg fižola, kapusnic, solate in čebule. Posadite jo blizu česna in bo še boljšega okusa.
Priprave na vrtnarjenje
Izbrati moramo tisti del vrta, ki je tekom dneva enakomerno obsijan s soncem. Če je prostora malo, je najbolj smiselno posejati le začimbe, solate in nekaj malega zelenjave za svežo rabo v kombinaciji s cvetlicami. Štiričlanska družina v povprečju potrebuje okoli 70-100 m² ali cca. 20 m² na osebo. Površino zelenjavnega vrta razdelimo na 1,2 m široke gredice poljubne dolžine. Med gredicami si naredimo 30 cm poti. Na težkih, manj živih tleh naj bodo gredice obrnjene v smeri sever-jug, na peščenih tleh pa vzhod-zahod. Za krompir potrebujemo okvirno še dodatnih 100 m². Smiselno je, da si gredico z začimbami uredimo v bližini kuhinje. Tako bomo imeli najljubše začimbe vedno pri roki.
Kako zemljo pripraviti na sajenje
Primerno pripravljena zemlja za vrt je ključ za uspešno sezono. Tako izboljšate teksturo zemlje, zagotovite hranila za rastline in mikroorganizme, privabite koristne živali (denimo deževnike), si olajšate poznejše zasajanje ter rastlinam omogočite, da razvijejo močan koreninski sistem.
Pripravljanje zemlje na pomlad vključuje:
- Čiščenje: Očistite gredice in zemljo ter odstranite listje, korenine in druge ostanke pridelkov, ki so ostali od prejšnje sezone.
- Prekopavanje: Temeljito premešajte plasti zemlje in poskrbite, da hranilne snovi spodnjih slojev pridejo na površje.
- Gnojenje: Rastline iz zemlje črpajo hranila, zato jo je treba oskrbeti z vsemi potrebnimi snovmi.
Kako izbrati prave pridelke za svoj vrt
Izbira zelenjave, ki jo boste gojili, je odvisna od potreb, želja in razmer. Izberite vrtnine in sorte, ki bodo uspevale na vašem območju ter jih boste z veseljem uživali.
Med najzgodnejše spomladanske rastline sodijo solate, kot sta berivka in listnata solata, pa tudi spomladanski česen, čebula, redkvica, bob in grah. Zanje je dovolj temperatura 5 °C. Pri nekoliko višji temperaturi zemlje (od 8 do 10 °C) lahko posadite tudi krompir ter posejete korenje, peteršilj in kapusnice, kot je denimo zgodnja repa.
Sajenje in sejanje
Rastline lahko posadite s pomočjo sadik, ki so na voljo v vrtnih centrih, kjer vam bodo svetovali tudi, kdaj rastline posaditi glede na vaše podnebje, lego in druge dejavnike. Tam imajo običajno tudi setvene koledarje, ki vam bodo v dodatno pomoč.
Lahko pa posejete semena. Ker se njihova kaljivost sčasoma zmanjšuje, preverite rok trajanja. Idealno je, da semena niso starejša od dveh let.
Prva semena se sejejo v grede na prosto takrat, ko imajo tla temperaturo več kot 7 °C. Na vrtu naredite ravne brazde - na embalaži semen preverite, kako globoke morajo biti in kdaj je optimalen čas za sejanje. Semena enakomerno potresite v brazdo.
Semena lahko posejete tudi v lončke, jih postavite v ustrezen prostor in počakate, da vzkalijo. Šele nato jih prepikate po vrtu. Začetek v notranjih prostorih je koristen za številne rastline. Ko vrtnine že nekaj tednov uživajo v toplini doma, so bolj pripravljene na zunanji svet in imajo večjo možnost, da uspejo tudi na vrtu.
Zelišča in dišavnice
Ne samo da bodo obogatili vaše jedi, razna zelišča in dišavnice lahko ugodno vplivajo na zdravje. Obenem delujejo v korist vrtu in drugim pridelkom; odganjajo škodljivce in privabljajo čebele ter druge koristne opraševalce.
Velika prednost zelišč in dišavnic je tudi enostavnost vzdrževanja, zaradi česar so odlična izbira za vrtnarje začetnike. Navdušila pa vas bo tudi njihova praktičnost! Poleg kulinarike jih lahko uporabite tudi v številnih kreativnih projektih, denimo izdelavi eteričnih olj ali domače kozmetike.
Prednosti lastnih pridelkov
Morda se sprašujete, zakaj bi sploh imeli svoje pridelke, ko pa je danes že vse na voljo v trgovinah. Prednosti lastnega vrta je kar nekaj; za začetek se je izkazalo, da imajo ljudje, ki se ukvarjajo z vrtnarjenjem, v telesu manj kortizola, stresnega hormona. Vrt torej ni le raj za rastline, temveč pripomore tudi k našemu dobremu počutju.
S pomočjo lastnega vrta imate lahko pridelke, za katere ne uporabljate pesticidov in drugih potencialno škodljivih snovi. Obenem je lastni vrt okolju prijazen, saj hrana, ki jo pridelate, ne potrebuje pakiranja in transporta.
Vrt pa ima pozitiven vpliv tudi na otroke! Študije kažejo, da je pri otrocih, ki so vključeni v vrtnarjenje, večja verjetnost, da bodo zelenjavo jedli. Zanje je pridelava svoje hrane prava čarovnija, zato jo bodo uživali z večjim veseljem.
Zgodnji začetek za uspešne rezultate
Prej se začnete pripravljati na sezono vrtnarjenja, več možnosti imate za uspeh pri pridelku. Samo sajenje je seveda nesmiselno takrat, ko temperature za to še niso primerne, lahko pa v tem času postorite druge stvari. Za začetek naredite jasen načrt, ki vam bo pomagal smiselno razporediti rastline in izkoristiti prostor, ki ga imate na voljo.
Pri načrtovanju upoštevajte:
- kako rastline zasaditi optimalno glede na lego vrta;
- katere vrste lahko zasadite v bližini in katerih ne;
- kako boste kolobarili;
- kje in ali boste zasadili cvetlice ter druge okrasne rastline.
Vlog 9: Priprava in oblikovanje gred ter prva zasaditev
Grah je najbolje trgati sproti, tako rastline cvetijo in rodijo naprej. Sladkorni grah ima užitne tudi mlade stroke, zato ga trgajte že zelo mladega.
Pozitivna lastnost mešanega posevka, če bo dobro uspeval, je, da bo poleti manj dela. Zakaj? Gosta rastlinska odeja nad gredo in zastirka med vrstami na tleh namreč plevelu onemogočata rast. To poleg tega, da nam ne bo treba pleti, pomeni tudi, da bomo manj pogosto zalivali - zastirka namreč zadržuje vlago. Velika prednost je tudi časovna razporeditev, saj glavni posevek s tem, ko vmesne posevke, kot so solata, špinača, redkvica, kreša in druga zelišča, v presledkih pobiramo, dobi dovolj prostora za rast in zorenje. Tako neprestano redčimo vrste mešanega posevka, a greda ni nikoli prazna.
Na videz nedolžni grmički imajo na našem vrtu v resnici posebno in zelo pomembno vlogo - naše posevke varujejo pred škodljivci in izboljšujejo njihov okus. Tako ima na primer kombinacija kreše in redkvice ugoden vpliv, saj so redkvice bolj slastne. Podobna zgodba je pri sajenju zgodnjega krompirja, saj ga zaradi boljšega okusa sadimo skupaj s kumino in korenjem. Na drugi strani pa na primer listna zelena varuje kapusnice pred bolhači in gosenicami. S svojimi močnimi vonjavami nevarnega kapusovega belina odganjajo žajbelj, rožmarin, timijan in poprova meta, šetraj pa fižol varuje pred listnimi ušmi.
Če želimo, da naš vrt bogato in tudi zdravo obrodi, se moramo najprej seznaniti s pravili vrta - kateri posevki najbolje uspevajo skupaj. Načeloma sicer velja, da obstaja več rastlin, ki se medsebojno prenašajo in ugodno vplivajo druga na drugo, kot tistih, ki se odbijajo.
Zdaj ko je z gredic izginil sneg, na nebu pa so posijali prvi sončni žarki, je čas za setev prvih posevkov. V izmenjujočih se vrstah tako posejemo čebulček ali šalotko ter zgodnje vrste korenja. Ti dve vrtnini se namreč medsebojno varujeta pred škodljivci, saj odvračata čebulno in korenjevo muho. Poleg tega, da druga drugi omogočita bolj zdravo rast, sta dobri partnerici pri razdelitvi prostora, saj se nikoli ne ovirata. Na isto gredico pa lahko, ko pospravimo čebulček in korenček, v poznem poletju posadimo špinačo in motovilec.
Držimo se preprostega navodila: za kalitev in rast rastlina potrebujejo toploto, vlago in dobro zemljo. Zemlja na gredi mora biti rahla, zračna, drobne strukture, enakomerno vlažna in pognojena. Dobra priprava bo poplačana. Priskrbimo si najboljše seme, kajti le to zagotavlja zdrave, bujno rastoče rastline z obilnim pridelkom. Sejanje mora potekati ob pravem času. Ko seme posejemo, ga na tanko prekrijemo z zemljo in pritisnemo v zemljo. Seme ni dobro sejati pregosto, saj rastline potem ne dobijo dovolj zraka, vode in hranil ter zato slabo rastejo. Med rastjo vrtnine zalivamo, kar je predvsem pomembno v začetku rasti in v daljših obdobjih brez dežja. Zalivamo zgodaj dopoldne ali zvečer. Redno jih moramo tudi pleti in enkrat med rastjo dognojiti.
| Zelenjava | Dobri sosedje | Slabi sosedje |
|---|---|---|
| Bučke | Bazilika, fižol, čebula, koruza, rdeča pesa, kapucinka | Kumare |
| Čebula | Koper, šetraj, kamilice, kumare, korenček, paradižnik, pastinak, solata, rdeča pesa, jagode, vrtnice | Fižol, grah, zelje, por |
| Fižol (nizek) | Šetraj, kumare, krompir, kapusnice, redkvica, redkev, rdeča pesa, zelena, paradižnik, koper, jagode | Visok fižol, čebulnice, sladki komarček |
| Grah | Korenček, redkvica, redkev, solata, zelena, špinača, bučke, koruza, koper | Fižol, druge sorte graha, paradižnik, čebula, por, krompir |
| Krompir | Kapusnice, kolerabica, špinača, koruza, bob, žametnica (Tagetes), kapucinka, kumina, kamilica | Sončnice, paradižnik, bučke, zelena, grah, rdeča pesa |
| Kumare | Bazilika, drobnjak, kapusnice, solata, zelena, špinača, visok fižol, čebula, sladki komarček, sladka koruza, grah, por, rdeča pesa | Redkvica, redkev |
| Paradižnik | Nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen, kapucinka | Grah, krompir, kumare, koper |
| Solate in endivija | Fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev, rdeča pesa, špinača, paradižnik | Peteršilj, zelena |