Sladka zgodba, ki je osvojila svet, se začne s kakavovimi zrni. Legende pravijo, da so ta zrna, imenovana tudi "božja jed", ljudem podarili bogovi. Že Olmeki in Maji so iz kakavovih zrn varili čokoladni napitek, ki so ga kasneje odkrili tudi španski osvajalci. Cortez, prvi belec, ki je prepoznal vrednost kakavovih zrn, je zapisal: "Skodelica te dragocene pijače usposobi vojaka za celodnevni pohod." Na dvoru azteškega vladarja Montezume II. so kakavova zrna, poleg zlata, služila tudi kot plačilno sredstvo in z njimi so odplačevali davke.
Svetovna zgodba čokolade: Od božje jedi do luksuznega napitka
Odkritje in pot v Evropo
Ko so leta 1528 v Evropo prvič pripeljali kakavova zrna, saj kakavovec uspeva samo v ozkem tropskem pasu, so menihi počasi prilagajali pijačo okusom elit. Mehiška pijača, imenovana Chokolatl, sprva ni navdušila prebivalcev stare celine, kar je bilo posledica neprimerne priprave in nenavajenosti pitja toplih pijač. Mehiški odličniki so namreč pili kakav s hladno vodo in dodatki medu, javorjevega sladkorja in vanilije, medtem ko so njihovi podložniki kakavu dodajali koruzno moko in z rdečim poprom popravili okus.
Zaradi kopice kalorij so jo sprva priporočali za zajtrk. Ko so kakav pomešali v topli vodi in od leta 1730 v mleku ali celo vinu s cimetom, vanilijo, sladkorjem ali klinčki, je postal luksuzni napitek vladarskih krogov. Prodor med aristokracijo je sprožil zvitek čokolade, ki je bil del dragocene dote španske princese Ane. Mati "sončnega kralja" Ludvika XIV. je na francoskem dvoru vpeljala srečanja ob skodelici čokolade.
Čokolada kot afrodiziak in statusni simbol
Opat Jaquin je v nekem medicinskem delu pisal: "Čokolada pospešuje prebavo, je zelo hranljiva, poživlja duh in razdraži ljubezen." Zaradi tega "pohujšljivega postranskega učinka" jo je uradna cerkev odklanjala. Kljub temu so zgodbe o dvigu poželenja po drugem spolu dvignile ceno čokoladi, čeprav so hkrati grozili s škodljivimi postranskimi učinki.
Ob čajniku in kavniku je tudi čokolada dobila svoj namizni servis - čokoladnik je bil vrček z ročajem in odprtino na pokrovu, da so lahko nenehno mešali gosto vročo tekočino. Pili so jo iz vitke visoke skodelice, ponavadi brez ročk. Čokolada je postajala erotični namig, ljubezensko darilo in je tako vstopila še v literaturo in umetnost. Ljubitelji grešnega afrodiziaka so bili Casanova, Voltaire, Joyce in Goethe, ki je svoji platonski ljubici Charlotti poslal čokolado s posvetilom: "Zato jejte, ker ste sladki in ker sladko ljubite."
Leta 1828 je van Houten iznašel stiskalnico, s katero je kakavu odvzel maslo in dobil fini topljivi kakavov prah. Temu revolucionarnemu izumu so sledili še drugi stroji, ki so omogočili industrijsko proizvodnjo čokolade. Leta 1875 smo končno dobili tablico čokolade, ki razen surovin nima veliko skupnega s pijačo Indijancev in aristokracije.
Čokolada na Slovenskem: Rojstvo industrije in blagovne znamke Gorenjka
Prvi začetki v Sloveniji
Več stoletji so naši predniki čokolado uživali zgolj v tekoči obliki. Prva čokolada v obliki tablice pa je bila izdelana šele leta 1874. V Sloveniji je prva tovarna čokolade nastala v samostanu v današnji Brestanici. Leta 1896 sta francoska patra uvozila stroje iz Francije, tovarna pa je kasneje zaposlovala do 30 ljudi, ki so izdelali od 30 do 40 ton čokolade letno. Cesarski dvor jim je za kakovostne izdelke podelil častni naslov Imperial.
Danes je izbira v Sloveniji izdelanih čokolad zelo pestra. Med drugimi izstopajo čokolada Piran s solnim cvetom, čokolade z okusi potic (Dolce Amore), čokolade z ocvrto čebulo (Oljarna Kocbek) in prva slovenska čebelarska čokolada (Lucifer). Zlata klasika ostajajo čokolade iz Čokoladnice Olimje, cenjeni pa so tudi čokoladni izdelki ateljeja Dobnik, kjer nastajajo čokoladne Prešernove fige.
Ustanovitev Gorenjke: Vizija Adolfa Zavrtanika
V 20. letih 20. stoletja sta se pri nas rodila še dva obrata čokoladnih izdelkov: Karl Zalokar je v Mariboru ustanovil Mirim, na Primorskem rojeni trgovec Adolf Zavrtanik iz Trsta pa tovarno čokolade v Lescah. Zavrtanik, ki je v Trstu imel trgovino, se je posla kot delavec učil v tovarni čokolade Lejet. Ob vzniku fašizma in preganjanju Slovencev leta 1921 je Adolf Zavrtanik z ženo Gemmo in petimi otroki pobegnil v Kraljevino Jugoslavijo, najprej na Bled, nato pa so se leto pozneje preselili v Lesce k družini Dobrila, pri kateri so v spodnjih prostorih stanovanja začeli izdelovati čokolado.
Očitno iznajdljiv Zavrtanik je v tulcih topovskih granat prepoznal potencialno orodje za proizvodnjo čokoladnih izdelkov, saj je iz tulcev izdelal valjčni stroj, s katerim so drobili kakavovo maso, mehčali pa so jo z lesenim tolkalom. Njihove prve čokolade so bile majhne in različnih oblik, med drugim ribice in srčki, ki so jih prodajali tako v trgovinah kot po sejmih. Sredi 30. let so zaradi povečanja obsega proizvodnje tovarno razširili in po besedah kustosinje Katje Praprotnik se je proizvodnja na tej lokaciji ohranila kar do 80. let 20. stoletja.
Nacionalizacija in razvoj skozi desetletja
Med vojno je delo v tovarni deloma obstalo, v začetku decembra leta 1946 pa je bila Tvornica čokolade Zavrtanik nacionalizirana. Tudi po podržavljenju je ustanovitelj ostal tehnični vodja, v podjetju pa sta ostali tudi njegovi hčeri, ena od njih, Milena Potrata, je pozneje prevzela očetov položaj. Tudi v povojnem pomanjkanju surovin se je Zavrtanik znova izkazal, proizvodnjo je vzpostavil predvsem z maščobnimi nadomestki. Pomanjkanje je v teh letih vodilo tudi v izdelavo napolitank.
Od leta 1948 je delovala kot Gorenjska tovarna čokolade, desetletje pozneje pa je bila preimenovana v Gorenjka, tovarna čokolade Lesce. Leta 1964 se je pridružila tovarni Šumi v Ljubljani, ta pa pet let pozneje Žitu, ki je v začetku 70. let postalo del Tovarne sladkorja in kvasovk. V šestdesetih letih, ko je bila zgrajena pekarna v Lescah, so začeli pod znamko Pecivo Triglav peči industrijsko pecivo iz biskvitnega testa, v osemdesetih letih pa je tovarna pridobila nove proizvodne prostore za industrijo peciva in tovarno čokolade.
Izvoz in diverzifikacija izdelkov
Kot prvi izvoz na zahodni trg se je v zgodovino zapisalo dva tisoč kilogramov mlečne čokolade že leta 1953, ki je odpotovala v London, leta 1981 pa so bile prve čokolade prodane v Kuvajt. Gorenjka je vselej večino svojih izdelkov prodala na slovenskem trgu, tako kot jih proda še zdaj. V preteklosti, ob pomanjkanju surovin v 80. letih, so v Gorenjki začeli izdelovati čokolade z rozinami, arancini, koruznimi kosmiči, rižem in celo čokolade brez čokolade, pri katerih so rjavo barvo dosegli z rožičevo moko, kar pa kupcev ni prepričalo. Podobno neuspešen je bil menda poskus z jogurtovimi tablicami z okusom limone, jagode in marelice.
Gorenjka danes: Tradicija kakovosti in inovacije
Vodilni položaj na trgu in klasični izdelki
Gorenjka, ki že od leta 1922 s svojimi čokoladnimi sladkostmi zadovoljuje ljubitelje te najžlahtnejše sladke razvade, ostaja najbolj znana, skoraj kultna slovenska znamka čokolad. Sinonim Gorenjke ostaja mlečna čokolada s hrustljavimi celimi lešniki. Gorenjka ohranja svoj položaj edine prave tovarne čokolade v Sloveniji, saj izdelke pripravljajo po lastni recepturi in ekspertizi, celoten postopek proizvodnje čokolade, vključno s fazo izdelave čokoladne mase, pa poteka v tovarni v Lescah. Danes ima Gorenjka vodilno mesto na področju temne in jedilne čokolade na slovenskem tržišču. Tovarna iz Lesc slovi še po temni čokoladi Mistica z različnimi dodatki ter jedilni čokoladi Chef za peko.
Inovativna linija Mistica: Temne čokolade z dodatki
Čokoladni trendi se danes gibljejo v smeri razvoja temnih čokolad z dodatki, ki so polne antioksidantov, in predstavljajo popoln užitek za vse čokoladne navdušence. Na tem področju Gorenjka v Sloveniji narekuje trende z linijo temnih čokolad Mistica Classic in Mistica Wellness. Gorenjkino vodilo je namreč, da s skrbno izbranimi okusi in naravnimi sestavinami omogoča sladkanje s poudarkom na pestrih gurmanskih užitkih. Kot edini na domačem trgu so razvili lastno recepturo za izdelavo temne čokolade. Gre za izdelke, namenjene ljubiteljem prave čokolade, saj vsebujejo le najbolj kakovosten kakav, ki ga odlikujeta blag, rahlo trpek okus in uravnotežena aroma. Čokolade Mistica Wellness so tudi priročen prigrizek, ki nas lahko spremlja v hitrem tempu vsakdanjega življenja.
Praznična podoba in priznanja za embalažo
Ob decembrskem prazničnem času se Gorenjka vsako leto odene v praznično podobo, ki preoblikuje izbrane izdelke iz linij čokolade in biskvitnega peciva v darilo za vsakogar. Embalaža Gorenjke za posebne priložnosti se je namreč uvrstila med finaliste nagrade REGPAK 2018 v kategoriji embalaž slaščic. Njihova praznična podoba z rdečimi barvami in različnimi prazničnimi motivi, med katerimi je posebej izstopal tradicionalni gorenjski nagelj, je pustila poseben vtis.
Gorenjka in skupnost: Festivali, dobrodelnost in sladke atrakcije
Sodelovanje na Festivalu čokolade Radovljica
Gorenjka je že osmo leto zapored sodelovala na Festivalu čokolade Radovljica, največjem čokoladnem dogodku v Sloveniji. Na Gorenjkinem razstavnem prostoru so obiskovalci lahko spoznali in okušali široko paleto okusov Gorenjkinih čokolad, posebej pa je bila predstavljena linija temnih čokolad Mistica Wellness.
Gorenjka velikanka: Najtežja čokolada v Sloveniji
Še posebej sladko je bilo v soboto, 13. aprila, ko so se obiskovalci na Čokoladnem trgu tradicionalno posladkali z Gorenjko velikanko, najtežjo čokolado v Sloveniji. Ta je ob počastitvi 97-obletnice obstoja blagovne znamke Gorenjka tehtala kar 97 kilogramov. Slastna mlečna čokolada je imela 30 % delež kakava in je vsebovala 34 kilogramov skrbno izbranih lešnikov. Ta čokolada velja za največjo atrakcijo Festivala čokolade v Radovljici in je vsako leto težja, saj njeni kilogrami ponazarjajo obletnico ustanovitve Gorenjke. Čokoladno poslastico so mojstri vlili v posebej izdelan model za čokolado, lešnike pa ročno razporedili po celotni površini. Ko se ohlajeno čokolado izlušči iz modela, sledi postopek natančne dekoracije.
- Teža: 97 kg (ob 97. obletnici)
- Sestava: 63 kg mlečne čokolade (30 % delež kakava) in 34 kg celih praženih lešnikov iz Turčije
- Dimenzije: dolžina 2,5 metra, širina 1 meter, debelina 3,5 centimetra
Gorenjka deli koščke dobrega: Podpora dogodkom in dobrodelnost
Gorenjka poleg dobrodelnih dogodkov razveseljuje tudi obiskovalce številnih glasbenih in športnih prireditev. Kot podpornica muzikala Briljantina je sladkala poslušalce in mlade nadarjene igralce. Čokoladno poslastico so si radi privoščili tudi igralci ob napornih vajah. Gorenjka je popestrila tudi dogajanje na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Zmagovalna poljska ekipa ekipnega dela tekmovanja se je, poleg zmage, še posebej razveselila Gorenjke velikanke. Zmagovalci so prejeli kar sedem kilogramov težko okusno mlečno čokolado s celimi lešniki. Lions klub forum Ljubljana je v sodelovanju z Gorenjko organiziral dobrodelni dogodek "Največja Lions sladica" za zbiranje sredstev v dobrodelne namene.
Gorenjka: Več kot le čokolada - Sladkosti biskvitnega peciva
Okusna čokolada pa ni edini paradni konj Gorenjkine proizvodnje. Podjetje namreč dosega največji, kar četrtinski tržni delež na področju rolad v Sloveniji. Gorenjkine rolade so, prav tako kot čokolada, ustvarjene po lastni recepturi in ekspertizi, narejene v slovenski tovarni, pri njihovi proizvodnji pa ne uporabljajo umetnih barvil. Tudi peka peciva in biskvitnega testa sega globoko v zgodovino Gorenjke. Kot prvi v takratni Jugoslaviji so namreč z njihovo proizvodnjo začeli leta 1968. Družini Gorenjka se je nedavno pridružila nova mini rolada z okusom pomaranče in čokolade, ki ima posebej mehko biskvitno testo, polnjeno s pomarančno in čokoladno kremo, oblito s kakavom in posuto z arancini.
Skrivnost čokolade: Vpliv na razpoloženje in zdravje
Znanstveni pogled na užitek
Sodobni znanstveniki so ugotovili, da sestavine čokolade učinkujejo na kemijske snovi v možganih, ki vplivajo na razpoloženje ljudi. Sladka hrana krepi serotonin, ki je odgovoren za spokojnost in uravnoteženost. Maščoba (53 odstotkov kakavovega zrna je maslo) pospešuje sproščanje evforičnih endorfinov. Reakcije v telesu po uživanju čokolade so enake kot pri zaljubljenosti. Kakav ima visoko prehransko vrednost, saj vsebuje kar 20 % proteinov, 40 % ogljikovih hidratov in 40 % maščob. Ima tudi rahlo poživljajoč učinek. Čokolada je svoje mesto danes našla tudi v kozmetični in lepotni industriji.
Recept: Vroča čokolada
V pol litra mleka damo 70 gramov jedilne čokolade v prahu, dve žlički medu, vaniljev strok, ščepec ingverja in kardamoma, nato pa vse skupaj zmešamo v električnem mešalniku. Postrežemo toplo ali hladno.
Gorenjka v primerjavi in prihodnji trendi
Nekateri menijo, da je Gorenjka najslabša čokolada, vendar strokovnjaki poudarjajo njeno kakovost, zlasti pri čokoladah Mistica z 75 % kakava in temni žlahtni Gorenjki z 70 % kakava. Kot primerjavo navajajo Milko, ki naj bi imela največ sladkorja in le malo kakava, medtem ko Lindt s 90 % kakava ponuja odlično čokolado za zdravje srca.
Potrošniške navade in prihodnost čokolade
Gorenjka letno proizvede okrog 1600 ton čokolade in 600 ton rolade, za kar potrebuje 250 ton kakavove mase, 200 ton kakavovega masla in 90 ton celih lešnikov. V prodajo gre letno okrog 200 ton še vedno najbolj priljubljene mlečne čokolade z veliko lešniki, trend pa se obrača predvsem v smeri temnih in riževih čokolad. Smernice se namreč gibljejo proti razvoju temnih čokolad s funkcionalnimi dodatki z antioksidanti. "Ljudje želijo jesti malo manj sladke čokolade z dodatki," je razložila direktorica podjetja Alenka Košir. Čeprav se delež čokolade, ki jo Slovenci pojemo, povečuje, še vedno močno zaostajamo za Švicarji, ki v povprečju letno pojedo osem kilogramov, Slovenci pa štiri kilograme čokolade na prebivalca.
tags: #gorenjka #cokolada #s #posvetilom