Andreja Škrabec, magistrica znanosti za državne in evropske študije, je s svojo ljubeznijo do kulinarike in raziskovanjem lokalne dediščine Hrovače postavila fižol na kulinarični zemljevid Slovenije. Čeprav se je po poroki v Hrovačo preselila kot Ljubljančanka, ki sprva ni znala niti kuhati, je danes postala prvo ime, ko gre za inovativne jedi iz fižola. Njena pot se je začela z organizacijo Fižolovega dneva, kjer je s svojo fižolovo torto požela izjemno navdušenje in postavila temelje za svojo kuharsko knjigo, ki vsebuje 69 raznolikih receptov.
Fižol kot kulinarična inspiracija
Andreja Škrabec verjame, da fižol zmore vse. Ta hranilna in nasitna stročnica je bila po njenem mnenju malce zapostavljena, zato si zasluži vso pozornost. V svoji kuharici je združila tradicionalne slovenske jedi s sodobnimi recepti. Poleg znane fižolove torte v knjigi najdemo tudi recepte za:
- Fižolovo potico
- Fižolov kruh
- Fižolove štruklje s pehtranom
- Fižolove mafine
Knjiga je obogatena s pregovori v ribniškem narečju, ki poudarjajo sočnost in humor tamkajšnjega jezika. Eden izmed njih pravi: »Jej malu, pa tistu dobru!«, kar povzema filozofijo avtorice, ki stavi na kakovostne sestavine in domačo pripravo.
Fižolova torta: brezglutenska poslastica
Fižolova torta je postala zaščitni znak Andreje Škrabec. Ker za pripravo biskvita ni potrebna moka, je torta primerna za ljudi, občutljive na gluten. Ključna sestavina je beli fižol, ki ga po kuhanju zmeljejo v gost pire in vmešajo v biskvit. Rezultat je hranljiva sladica, ki nima okusa po fižolu, temveč spominja na čokoladno torto, ki jo odlično dopolnjuje kakovosten slivov džem.
Recept za fižolovo torto
| Sestavine | Postopek |
|---|---|
| 7 jajc, 120 g rjavega sladkorja, 500 g kuhanega belega fižola, 200 g mletih orehov, 1 pecilni prašek, 350 g slivovega džema | Rumenjake in sladkor penasto stepemo, dodamo fižolov pire, orehe in pecilni prašek. Na koncu nežno vmešamo sneg iz beljakov. Pečemo v ogreti pečici. Ohlajeno torto prerežemo, namažemo z džemom in prelijemo s čokoladno glazuro. |
Fižol ribničan: od pozabe do genske banke
Andreja Škrabec se je poglobila v zgodovino fižola v ribniškem koncu, kjer je posebej pomembna sorta fižol ribničan (imenovan tudi hrovat). Ta sorta je v te kraje verjetno priromala pred 150 leti. Danes v genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije hranijo devet genskih virov te sorte.
Zanimivo je, da so ribničana pred prvo svetovno vojno pridelovali v tolikšnih količinah, da so ga izvažali v Italijo in vse do Severne Afrike. Danes Slovenija ne pridela dovolj fižola, zato ga uvažamo. Avtorica upa, da bo njena kuharica spodbudila ljudi k ponovnemu sajenju te zdrave stročnice, saj imamo v Sloveniji idealne pogoje za njeno rast.
Biebrza: Exploring Europe's Untamed Waterworld – The European Amazon | Full Documentary
Povezovanje tradicije in sodobnosti
Uspeh Fižolovega dneva, ki ga od leta 2002 organizira Vaško etnološko turistično društvo Hrovača, je dokaz, kako lahko povezovanje vaščanov obudi stare navade. Andreja Škrabec meni, da je fižol rastlina, ki združuje preteklost in sedanjost. Njena kuharica ni le zbirka receptov, temveč poklon kulturi in dediščini, ki jo je s svojim delom na področju jezikoslovja pomagal graditi tudi Stanislav Škrabec, doma iz Hrovače.