Čeprav je fižol kot rastlina prišel iz Južne Amerike, so se tudi pri nas skozi desetletja razvile svoje sorte. Pridelava fižola v naših krajih ima dolgo zgodovino, saj se je k nam, podobno kot v druge dežele starega sveta, razširil kmalu po tem, ko so ga v 16. stoletju iz toplega dela Amerike prinesli v Evropo. Med najbolj izvirnimi oziroma avtohtonimi sortami pri nas je fižol ribnčan, ki ga poznamo že od konca 18. stoletja.
Značilnosti fižola ribnčan
Fižol ribnčan je prepoznaven po podolgovati obliki in intenzivni rdeče-rožnati barvi. Odlikujejo ga kompaktna lupina in odličen okus.
Zdravstvene in prehranske koristi fižola
Fižol je osnovno, a zelo zdravo in hranljivo živilo. Je odličen rastlinski vir proteinov, ki jih naše telo potrebuje za izgradnjo, ohranjanje in popravljanje tkiv. Poleg tega je vir polifenolov, ki so antioksidanti in v našem telesu nevtralizirajo proste radikale - škodljive molekule, ki so stranski produkt metabolizma in drugih procesov v telesu.
Vsebuje tudi veliko vlaknin, ki zagotavljajo občutek sitosti in so koristne za prebavo, ter stabilizirajo nivo krvnega sladkorja. Zaradi številnih vlaknin fižol pomaga pri težavah z jetri, ledvicami in mehurjem. Dober je tudi za bolnike s sladkorno boleznijo, saj vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, ki se počasi sproščajo v kri, zato je idealen za uravnavo sladkorja.
Zaradi odličnih prehranskih lastnosti, ki vključujejo spekter beljakovin, nasitnih ogljikovih hidratov ter vseh pomembnih mineralov in vitaminov, je fižol nekdaj veljal za »meso revnih«.
Ekološka pridelava
Fižol je na voljo iz ekološko kontrolirane pridelave od slovenskega dobavitelja, pakiran v biorazgradljivih papirnatih vrečah, kar poudarja zavezanost k trajnostnemu kmetijstvu in varovanju okolja.
Zgodovina in ohranjanje slovenskih sort
Močna tradicija gojenja fižola pri nas priča o tem, koliko različnih populacij se je ohranilo na našem malem ozemlju - k temu sta pripomogli geografska razgibanost in močna samopreskrba kmečkih gospodarstev. Po besedah dr. Kristine Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) lahko za predvojni čas zasledimo poročila, da so fižol ribničan celo izvažali.
Danes pa je znameniti fižol ribničan rešen iz izumrtja oziroma pozabe po zaslugah vaškega etnološkega turističnega društva Hrovača. Na KIS v genski banki hranijo kaljive vzorce več kot tisoč tradicionalnih tipov fižola, zbranih po vsej državi. Kljub temu je pri nas naprodaj le seme 12 uradno priznanih slovenskih sort. Prodaja priča, da so kupci nanje precej navezani, zato se strokovnjaki zavzemajo za ohranjanje in razširitev sortne nabora.
Slovenija: Najbolj edinstveno genetsko talilno lonec v Evropi
Izzivi tržne pridelave fižola v Sloveniji
Intenzivne tržne pridelave fižola, kakršna po svetu prevladuje danes, v Sloveniji nikoli nismo imeli. Nekaj časa smo sicer pridelovali nizek stročji fižol za predelavo, pri katerem je spravilo potekalo s kombajni, a je bila žal opuščena. Dr. Ugrinovićeva pojasnjuje, da je del razlogov za neuspešne poskuse večje tržne pridelave v Sloveniji treba iskati v specifičnih razmerah, potrebnih za uspešno strojno pobiranje fižola.
Ob spravilu je namreč potreben povsem suh pridelek, v času dozorevanja zrnja (avgusta) pa so pri nas lahko že padavinska obdobja. To je v nasprotju s stabilnejšim, suhim celinskim podnebjem v srednji Evropi, ob Sredozemlju in v Panonski nižini, kjer so močnejše evropske pridelovalke. Suha in vroča sredina poletja je poleg tega lahko razlog za prenehanje cvetenja ali odpadanje cvetov, kar pomeni izpad večine pridelka.
Za strojno spravilo so primerne predvsem nizke sorte fižola za zrnje, pri katerih cveti cela rastlina hkrati. V nasprotju s tem si v takšnih poletjih lahko obetamo nekaj pridelka na visokih sortah, pri katerih se cvetovi razvijajo postopoma, vendar te niso primerne za strojno obiranje. Manj rizična postopna rast je razlog, da je na slovenskih vrtovih od nekdaj bolj priljubljen visoki fižol in da ta tip med domačimi sortami prevladuje. Glavni razlog, da sortne selekcije iz zbranih vzorcev ni še več, je odsotnost tržne pridelave domačega fižola.
Sorte fižola: Navadni in laški fižol
Pri fižolu se srečujemo z dvema glavnima vrstama, ki se gojita v naših krajih:
Navadni fižol (Phaseolus vulgaris)
To je ista vrsta, ki vključuje tako nizke kot visoke sorte, le oblika rasti je različna. Nizke sorte, ki ne potrebujejo opore, so bile skozi stoletja razvite s selekcijo oziroma odbiro in so bile zastopane tudi v naši tradicionalni pridelavi. Temperaturno so manj zahtevne, lahko jih sadimo, ko ima zemlja že malce pod 10 ˚C, cvetijo in dozorijo relativno enakomerno. Pri nas se splača saditi zgodnejše nizke sorte, namenjene za zrnje, ki dozorijo do sredine avgusta, s čimer bolj zanesljivo prehitimo mokro vreme.
Visoki fižol potrebuje oporo (prekle ali žičnice) in dozoreva postopoma, od spodaj proti vrhu. Nizki in visoki fižol se med seboj križata, in pri nizkih sortah se kaj hitro lahko pojavi kakšna visoka rastlina, saj je ta lastnost pri vrsti dominantna.
Laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus)
Na mnogih vrtovih, predvsem v Posočju, opažamo rdeče cvetoči fižol, včasih v kombinaciji z belo. Gre za laški ali turški fižol, ki se z navadnim fižolom ne križa. Ima bujnejšo rast, zavzema veliko prostora in ima veliko pisano zrnje. Je bolj odporen na ekstremno vreme, le za vznik potrebuje višje temperature. Medtem ko je navadni fižol samooprašni, laški fižol za oprašitev nujno potrebuje žuželke; sorte laškega fižola se med seboj zelo rade križajo.
Druge slovenske sorte fižola
Med druge slovenske sorte, vpisane v sortno listo, spadajo: visoka sorta za stročje maslenec rani, stara sorta cipro, visoki fižol za zrnje z belim semenom kiro ter nizke sorte za zrnje zorin, češnjevec in prepeličar tomačevski.
Pri domačih sortah je potrebna pravilna vzdrževalna selekcija - žlahtnitelji (KIS, Semenarna, za eno sorto Amarant) morajo namreč vzdrževati predpisane lastnosti in kakovost semena, pri čemer morajo izločiti možnost okuženosti z virozami. Na KIS so zastavili tudi projekt žlahtnjenja domačih sort, ki bi bile odpornejše na sušo in nekatere bolezni.
Nasveti za gojenje fižola na domačem vrtu
Če s fižolom še nimamo izkušenj, dr. Kristina Ugrinović svetuje, da preprosto vprašamo soseda, katera sorta mu najbolje uspeva. Za stročji fižol se zelo obneseta ptujski maslenec ali beneško čudo, pri nizkih pa ne zgrešimo z berggoldom. Odločiti se moramo, ali bomo gojili stroke ali zrnje.
Setev in nega
- Čas setve: Fižola ne sejemo pred 1. majem. Zemlja mora biti ogreta vsaj na 10 stopinj Celzija, sicer bo seme zgnilo ali pa bo rastlina oslabljena in dovzetna za bolezni.
- Priprava tal: Fižol sodi na tretjo ali četrto poljino, torej na grede, ki jih že tri leta nismo gnojili s hlevskim gnojem. Le nizkemu fižolu lahko dodamo malo domačega komposta.
- Vezava dušika: Ker je fižol metuljnica, s pomočjo bakterij na koreninah sam veže dušik iz zraka, s čimer obogati zemljo za naslednje posevke. Zato ga ob obiranju ne pulimo, temveč odrežemo pri tleh.
- Sajenje nizkega fižola: Nizki fižol sejemo v vrste v jarek, ki ga naredimo z motiko, po eno zrno na približno šest centimetrov. Med vrstami naj bo od 50 do 70 cm presledka, saj se grmički precej razrastejo.
- Sajenje visokega fižola: Visoki fižol sejemo v kupčkih, tako da bo ob eni prekli od pet do osem rastlin. Najbolje ga je saditi zraven koruze ali krompirja. Ker gre za pozno vrtnino, je krompir zanj idealen "dober sosed", saj slednjega pobiramo prej, kar fižolu zelo ustreza. Tako dobi pred pobiranjem dovolj svetlobe in lažje dozori.
- Zalivanje: Fižol bo kalil, če setev dobro zalijemo. Veliko vode bo potreboval v času cvetenja; proti odpadanju cvetov v vročih dneh, zlasti pri nizkem fižolu, pomaga jutranje zalivanje. Vlažna tla bodo grmičke čez dan nekoliko ohladila.
- Ogrinjanje in plevel: Fižol enkrat ogrnemo in populimo plevel, drugega večjega dela z njim nimamo. V normalnih vrtnih tleh bi moral dobro uspevati.
Obiranje
- Stročji fižol: Obiramo sproti, kot se razvijajo stroki, s čimer pripomoremo k boljšemu razvoju novih. Na vrtu lahko podbiramo (sproti obiramo) tudi nizki fižol.
- Fižol za zrnje: Počakamo, da se stroki začnejo sušiti. Takrat je čas, da rastline porežemo in jih damo za kak teden na suh in zračen prostor. Pri pravih sortah za zrnje se stroki ne bi smeli odpirati. Ko so rastline suhe, jih lahko pohodimo in odberemo zrnje.
Zaščita fižola pred boleznimi in škodljivci
Prednost avtohtonih sort ni nujno boljša odpornost na bolezni, temveč predvsem prilagojenost na podnebje, pravi dr. Kristina Ugrinović - prav ta je razlog, da v našem sortnem naboru ni belozrnatih sort.
Bolezni
- Udrta fižolova pegavost: Med sortami so precejšnje razlike v občutljivosti na to glivično bolezen, ki se pokaže kot rdečkasto rjave pege na strokih. Zanjo je zelo občutljiv fižol jeruzalemčan.
- Bakterioza: Če opazimo rjave mastne pege na strokih in listih, ki so pogostejše v zadnjih letih, gre najverjetneje za bakteriozo, proti kateri je na vrtu težko kaj storiti. Razvoj bakterijskih bolezni lahko nekoliko zavremo z uporabo bakrenih pripravkov.
- Virusi: Glavne prenašalke virusov so uši, zato se bolezni in tega škodljivca ubranimo tako, da sproti odstranjujemo napadene vršičke, ob močnejšem napadu pa vso rastlino. Poudariti velja, da rastlina, ki je bila napadena, v celoti ni primerna za semenitev.
Škodljivci
- Uši: Za odganjanje uši pomaga sajenje šetraja med fižol.
- Hrošček fižolar: Tega škodljivca je izredno težko opaziti. Njegov razvojni krog lahko pretrgamo tako, da damo zrnje za kakih 10 dni v zamrzovalnik, da se iz morebitnih jajčec ne morejo razviti škodljivci, ki v zrno izvrtajo drobno luknjico. Prav zato hranimo fižol na hladnem in suhem, lahko tudi v vakuumsko zaprtih posodah v hladilniku.
- Južna plodovrtka: Lani se je v vročih dneh v večjem številu pojavila drobna gosenica južna plodovrtka, ki je napadla celo pelargonije, sicer pa jo v zadnjih letih pogosto najdemo na paradižniku. Proti njej in drugim gosenicam deluje pripravek na osnovi bacila (Bacillus thuringiensis), ki na druge organizme ne vpliva in nima karence.
- Pršice: V suhem in vročem poletju se na spodnji strani fižolovih listov lahko pojavijo pršice; prvi znak so drobne svetle pike na listih, ki pozneje pobledijo in se sušijo, pod njimi pa je tanka pajčevina.
Fižol v kulinariki: Namakanje in recepti
Ana Petek poudarja, da moramo biti pri pripravi jedi s fižolom pozorni na to, da fižol predhodno namočimo čez noč, saj ga s tem zmehčamo. Fižol nato damo kuhati. To je ključen korak za lažjo in hitrejšo pripravo, pa tudi za boljšo prebavljivost.
Fižol omogoča pripravo številnih okusnih jedi. Pod sloganom "Ribn'čan, a ne urban" so v Hrovači na sončno soboto pripravili prireditev, na kateri so obiskovalci lahko poskusili več kot 30 različnih fižolovih jedi, kar dokazuje njegovo vsestranskost. Med drugim so pripravili fižolovo juho, solato s čebulo in jajci, fižolove polpete, štruklje in kruh. Z njim je mogoče pripraviti tudi vrsto različnih jot in omak.
Slovenija: Najbolj edinstveno genetsko talilno lonec v Evropi
Recepti s fižolom
Fižolova musaka
Sestavine:
- 1 čebula
- 2 stroka česna
- Šopek peteršilja
- 100 g korenčka
- 150 g paprik različnih barv
- 0,5 kg kuhanega fižola
- 5 jajc
- 100 ml mleka
- Sol, poper, olje
Priprava:
Jajca in mleko razžvrkljamo, solimo in popopramo. Zelenjavo narežemo in popražimo, dodamo fižol ter prelijemo z jajčnim mlekom. Damo v pečico, da masa zakrkne. Hladno razrežemo na poljubne kose. Za en pekač je potrebna dvojna masa.
Fižolova solata
Sestavine:
- 1/2 srednje velike zeljnate glave
- 250 g kuhanega fižola
- 250 g kuhane koruze
- 150 g kuhanega graha
- Ena kumara
- Ena paprika
- 3 kuhani korenčki
- Ena žlica gorčice
- 5 žlic majoneze
- 3 žlice kisle smetane
- Sol, poper, kis
Priprava:
Zelje, kumaro, papriko in korenje narežemo. Dodamo še preostale sestavine, zmešamo in začinimo po okusu.
Nadevane paprike s fižolom
Sestavine:
- 15 paprik
- 1/2 kg fižola
- 1 žlica moke
- 1 por
- 3 stroki česna
- 20 dag suhega mesa
- 2 jajci
- 1 žlica rdeče paprike
- 2 žlici peteršilja
- Poper, sol, olje
Priprava:
Za nadev najprej 20 minut kuhamo fižol in odlijemo vodo. Nato ga v sveži vodi znova kuhamo in dodamo por. Ko je fižol kuhan, mu dodamo na drobno narezano suho meso, česen, jajca, peteršilj. Nato naredimo prežganje iz moke in rdeče paprike, ki ga redčimo s fižolovo juho. Prežganje polijemo po nadevanih paprikah.