Gojenje fižola je lahko izjemno koristno, saj ponuja tako okusne stroke kot hranljivo zrnje. Vendar pa se pogosto porajajo vprašanja glede uporabe različnih sort in njihove prilagodljivosti. Na semenskih vrečkah je navedeno, ali je sorta primerna za stročje, zrnje ali oboje. Večina modernih sort je namreč zasnovana tako, da je bolj primerna za eno ali drugo uporabo, čeprav nekatere sorte omogočajo obe možnosti. Načeloma bi morale sorte, namenjene za stročje, biti povsem uporabne tudi za zrnje, ko rastlina dozori.
Izbira pravih sort in čas setve
Pri izbiri fižola je pomembno upoštevati, da so moderne sorte pogosto specializirane. Tako je priporočljivo, da jih uporabljamo namensko, čeprav nekatere sorte ponujajo dvojno uporabo.
Nizek fižol
- ČUDO PIEMONTA: Nizek fižol, primeren tako za stroke kot za zrnje. Stroki so vijolično marmorirani in ob kuhanju porumenijo. Pobiramo ga 55 do 60 dni po setvi. Ta sorta dobro uspeva v mokrem ali suhem poletju.
- MY ARIANA: Zelo zgodnja nizka sorta stročjega fižola z zelenimi, ploščatimi, ne nitastimi stroki. Pobiramo ga 50 dni po setvi. Okusen, aromatičen in rahlo sladek strok je dolg približno 15 cm.
- CANADIAN WONDER: Nizek fižol namenjen izključno za zrnje. Zrnje je temno rdeče barve, ledvičaste oblike. Pobiramo ga 70 do 80 dni po setvi. Stroki so takoj nitasti in niso primerni za uporabo kot stročje. Odličen za pasulj in mehiške jedi.
Visok fižol
- GOLDMARIE: Visok stročji fižol (maslenec), primeren tudi za zrnje. Zelo zgodnja sorta, z ne nitastimi stroki. Pobiramo jo 80 dni po setvi. Uspešna v suhem ali mokrem poletju.
- LINGUA DI FUOCO »EXTRA«: Visok fižol za zrnje (češnjevec). Zgodnja, tradicionalna evropska sorta bujne rasti. Zrnje pobiramo 85 do 90 dni po setvi. Strok je dolg okrog 23 cm in rdeče barve.
Pri gojenju fižola je pomembno upoštevati vremenske napovedi. Nizki stročji fižol sejemo konec aprila ali v maju, ko je toplo. Če je začetek maja hladen, je bolje prestaviti setev, saj hladna tla ne koristijo kalitvi. Enako velja za nizke zrnate sorte, ki jih je najbolje sejati v maju, da se zmanjša pojavnost bolezni. Fižol je občutljiv na setev v hladna tla in prehitevanje s setvijo ne prinaša prednosti. Za zgodnejši pridelek si lahko vzgojite sadike.
Visokega fižola nikoli ne sejemo v aprilu, saj bi razvil preveč listja in ne bi cvetel. Ta pravila veljajo za nižinske lege; na Primorskem in v toplejših krajih lahko sejemo, ko to dopuščata vreme in temperatura tal. Visoki fižol začne cveteti, ko se dan krajša, zato zgodnja setev ni smiselna. Prekomerna listna masa ga naredi bolj dovzetnega za bolezni zaradi manjše zračnosti nasada. Visoki fižol obvezno sejemo v mesecu maju.
Priporočila za setev in nego
Za preprečevanje neenakomernega in slabega vkličenja fižola je ključna izbira kakovostnega semena. Domače seme, pridelano v mokrem letu, ima lahko več težav z boleznimi in kalitvijo. Pri izbiri kupljenih sort bodite pozorni na blagovno znamko, saj se je kakovost semena v zadnjih letih v Sloveniji zmanjšala.
Pred setvijo lahko semena fižola namočite v vodno mešanico Kelp tonica (1,5 ml na 1 liter mlačne vode) največ 2 uri, kar jih razkuži in zaščiti pred pticami in miškami. Lahko jih namočite tudi samo v vodo do 12 ur.
Za uspešno kaljenje je potrebna toplejša zemlja (vsaj 8°C za nizki fižol, za visoki še več). Nizkega fižola ni treba sejati v kupčke, medtem ko je to pri visokem fižolu obvezno.
Gnojenje
Pri gojenju fižola se izogibamo gnojenju s hlevskim gnojem, gnojevko ali gnojnico. Strogo je prepovedano gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik. Nizki fižol prenaša samo 2 do 5 litrov preperelega komposta na kvadratni meter ali četrtino organskih gnojil v obliki pelet. Visok fižol ima bujno rast in potrebuje več hranil, vendar se tudi pri njem izogibamo dušičnim gnojilom.
Fižol je metuljnica, ki s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah veže dušik iz zraka. Zato ob obiranju rastline ne pulimo, temveč jo porežemo pri tleh, da korenine ostanejo v zemlji in obogatijo tla za naslednje posevke.
Razmaki in sajenje
Preprečite pregosto setev fižola, da ohranite zračen in zdrav nasad, saj visoka zračna vlaga pospešuje razvoj bolezni. Visok fižol sadimo na razdaljo 1,5 metra med vrstami in 70 do 80 cm v vrsti. Nizki fižol se seje v vrste z razmakom med vrstami 30-40 cm, v vrsti pa naj bo na vsakih 10 cm eno ali dve zrni.
Visokemu fižolu za oporo postavimo prekle ali vrvice, ki morajo biti visoke najmanj 2 metra. Klasična opora je lesen kol, pogosto iz leske ali smrekovih vrhov. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, spuščenih z napete žice.
Za pripravo lukenj za kole si pomagamo z železno palico. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm. V luknjo posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Luknjo zalijemo in jo lahko pokrijemo z vrtno kopreno, če kole postavimo naknadno.
Zatiranje plevela in zalivanje
Okoli mladih rastlin redno odstranjujte plevel in skrbite za vlažna tla. Fižol potrebuje obilo vlage, še posebej v času cvetenja. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih lahko zastiramo z listjem ali slamo. Zalivamo enkrat do dvakrat na teden do globine 20 cm, pri čemer pazimo, da ne zalivamo po listih in cvetovih.
Bolezni in škodljivci
Fižol ni imun na pepelasto plesen. Za dobro pognojena tla z veliko organske mase uporabite Neem cake, ekološko organsko gnojilo, ki deluje kot insekticid in preprečuje prisotnost uši in mravelj. Zmanjšana količina uši in polžev je bila opažena pri uporabi Neem cake (pol čajne žličke na mesec, posute okoli sadike).
Med pogoste škodljivce spadajo polži in črne listne uši. Za odganjanje polžev lahko uporabite sredstvo Polži STOP, za listne uši pa Škodljivci STOP, ki vsebuje naravne rastlinske izvlečke.
Pogoste bolezni fižola vključujejo:
- Mastna fižolova pegavost: Povzroča rdečkasto rjave pege na strokih, listih in steblih. Zelo občutljiv je fižol jeruzalemčan.
- Bakterioza: Kaže se kot rjave mastne pege na strokih in listih. Razvoj lahko zavremo z uporabo bakrenih pripravkov.
- Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, zlasti v vlažnih pogojih.
- Bela plesen: Bela plast na listih, steblih in strokih.
Za preprečevanje bolezni lahko uporabite sredstvo proti rastlinskim boleznim Bolezni STOP.
Znan škodljivec je tudi hrošček fižolar. Njegov razvojni krog lahko prekinemo tako, da zrnje za približno 10 dni damo v zamrzovalnik. Zrnje hranimo na hladnem in suhem, lahko tudi v vakuumsko zaprtih posodah.
V vročih dneh se lahko pojavi drobna gosenica južna plodovrtka, proti kateri deluje pripravek na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis.
V suhem in vročem poletju se na spodnji strani listov lahko pojavijo pršice, ki povzročijo drobne svetle pike in tanko pajčevino.
Laški ali turški fižol
Poleg navadnega fižola (Phaseolus vulgaris) obstaja tudi druga vrsta, laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus). Ta se z navadnim fižolom ne križa. Ima bujnejšo rast, zavzema veliko prostora in ima pisano zrnje. Je bolj odporen na ekstremno vreme, vendar potrebuje višje temperature za vznik. Medtem ko je navadni fižol samooprašni, laški fižol potrebuje za oprašitev žuželke, sorte laškega fižola pa se med seboj zelo rade križajo.
Zgodovina in pomen fižola v Sloveniji
Fižol se je v Slovenijo razširil v 16. stoletju in je bil zaradi svojih odličnih prehranskih lastnosti, bogastva beljakovin, ogljikovih hidratov ter pomembnih mineralov in vitaminov, nekoč imenovan za "meso revnih". Močna tradicija gojenja je ohranjena zaradi geografske razgibanosti in močne samopreskrbe kmečkih gospodarstev, kar je omogočilo ohranitev številnih tradicionalnih tipov fižola. Po poročilih izpred druge svetovne vojne je bil fižol celo izvažan iz Ribnice, vendar intenzivne tržne pridelave, kot jo poznamo danes, v Sloveniji nikoli nismo imeli.
Izzivi strojnega spravila fižola v Sloveniji so povezani s pogostimi padavinskimi obdobji v času dozorevanja zrnja (avgusta), kar je v nasprotju s stabilnejšim podnebjem v drugih evropskih državah. Za strojno spravilo so primerne predvsem nizke sorte fižola za zrnje, pri katerih cveti cela rastlina hkrati.
Razlike med nizkimi in visokimi sortami fižola
Tako nizki kot visoki fižol spadata v isto vrsto, Phaseolus vulgaris, le oblika rasti se razlikuje. Nizke sorte ne potrebujejo opore, so temperaturno manj zahtevne in jih lahko sadimo že, ko ima zemlja okoli 10°C. Cvetijo in dozorijo relativno enakomerno. Za naše razmere se pri nizkih sortah, namenjenih za zrnje, splača saditi zgodnejše, ki dozorijo do sredine avgusta, s čimer se bolj zanesljivo izognemo mokremu vremenu.
Visoki fižol potrebuje oporo (prekle ali žičnice) in dozoreva postopoma, od spodaj navzgor. Nekatere visoke sorte začnejo cveteti šele, ko se dan skrajša, kar pomeni, da prve stroke obiramo šele avgusta. Ta lastnost nakazuje, da te sorte izvirajo iz južne Evrope, medtem ko prej cvetoče sorte izvirajo iz severnejših območij.
Slovenske sorte fižola
Med priznanimi slovenskimi sortami fižola najdemo visoko sorto za stročje maslenec rani, staro sorto cipro, visoki fižol za zrnje z belim semenom kiro ter nizke sorte za zrnje zorin, češnjevec in prepeličar tomačevski. Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) je zasnoval projekt žlahtnjenja domačih sort, ki bi bile odpornejše na sušo in nekatere bolezni.
Obiranje in shranjevanje
Stročji fižol obiramo sproti, ko se razvijajo stroki, s čimer spodbujamo razvoj novih. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek.
Fižol za zrnje nabiramo, ko se stroki na rastlini posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh.
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in jih lahko shranimo v hladilniku teden dni. Klasično se viški stročjega fižola shranjujejo s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce.
Druga vrsta fižola: Laški ali turški fižol
Navadni fižol ima cvetove v odtenkih od bele do nežno vijolične. Na mnogih vrtovih pa opažamo rdeče cvetočega, včasih v kombinaciji z belo. Gre za drugo vrsto, laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus), ki se z navadnim fižolom ne križa. Ima bujnejšo rast, zavzema veliko prostora in ima veliko pisano zrnje. Je bolj odporen na ekstremno vreme, vendar za vznik potrebuje višje temperature. Medtem ko je navadni fižol samooprašni, laški fižol za oprašitev nujno potrebuje žuželke, sorte laškega fižola pa se med seboj zelo rade križajo.
Strojna oprema za pridelavo fižola
Za potrebe strojne pridelave fižola so na voljo različni stroji, vključno z mini koruznimi traktorskimi kombajni, ki jih je mogoče prilagoditi tudi za fižol. Na trgu so na voljo tudi kombajni za buče, ki jih je mogoče prilagoditi za spravilo drugih poljščin. Ti stroji imajo različne specifikacije glede širine reza, produktivnosti in moči motorja.
Primer tehničnih specifikacij strojev:
| Specifikacija | Model SF-120-3 | Model SF-120-4 |
|---|---|---|
| Širina reza (cm) | 120 | 120 |
| Produktivnost (Acre/uro) | 0.65-1 | 0.65-1 |
| Usklajena moč (hp) | 6-9 | 6-9 |
| Celotna dimenzija (cm) | 162*113*82 | 170*98*125 |
| NW/GW (kg) | 108.2 | 124.2 |
