Slepa peka pomeni pečenje testa brez nadeva, pri čemer testeno podlago obtežimo, da ohrani svojo obliko. Za obtežitev lahko uporabimo različne suhe sestavine, ki jih imamo pri roki, kot so riž, ješprenj ali kaša. V skrajni sili lahko uporabimo tudi moko ali oprane kamenčke, vendar se moka odsvetuje, saj se lahko prime na testo. Frnikole bi bile prav tako primerne, če jih imamo dovolj. Nekateri pečejo testo kar brez vsega, saj je kljub morebitnim nepravilnostim oblika še vedno dobra.

Dejansko ni nujno, da testo obtežimo. Dovolj je, da ga dobro prepikamo z vilicami in med peko opazujemo v pečici. Če se začne dvigovati, z vilico prebodemo mehurček oziroma potisnemo testo nazaj dol. Namesto suhih sestavin lahko uporabimo tudi lonec brez plastičnih ročajev.
Fižol: Hranljiva in vsestranska stročnica
Fižol po kakovosti in vsebini hranil prekaša večino druge zelenjave. Vsebuje veliko beljakovin, mineralov (cink, kalcij, magnezij, kalij, mangan, železo), vitaminov (A, B, C in E), vlaknin ter ogljikovih hidratov. Zaradi velike količine beljakovin ga radi uživajo vegetarijanci, zaradi nizkega glikemičnega indeksa pa je priporočljivo živilo za bolnike s sladkorno boleznijo in ljudi z visokim krvnim tlakom (z izjemo fižola iz pločevinke).
Fitična kislina in njeno zmanjševanje
Čeprav ima fižol visoko prehransko vrednost zaradi beljakovin in vlaknin, ena od njegovih snovi lahko privede do pomanjkanja kalcija, železa, magnezija ali cinka. Imenuje se fitična ali fitinska kislina in preprečuje absorpcijo teh mineralov v tankem črevesu, kar lahko privede do različnih težav.
Fižol ni edino živilo, ki vsebuje fitinsko kislino. Najdemo jo tudi v drugih semenih in oreščkih (na primer v žitaricah, mandljih, brazilskih oreških, soji, grahu), količina pa lahko močno variira znotraj posamezne vrste živila.
Vsebnost fitinske kisline lahko znižamo na več načinov: z namakanjem v vodi, s kalitvijo in fermentacijo. Količina pa se zmanjša tudi s kuhanjem. Namakanje fižola v vodi je stara praksa, saj povzroči, da se lupina fižola zmehča, kar pospeši proces kalitve, to pa posledično znižuje vsebnost fitinske kisline. Edina slaba stran te metode je, da je časovno potratna. Za boljši učinek je vodi primerno dodati malo kisa ali limonovega soka, še boljše pa je namakanje v sirotki. Vse omenjene snovi povzročijo začetek procesa fermentacije, ki učinkovito zmanjšuje količino fitinske kisline.

O fitinski kislini lahko na spletu najdete ogromno podatkov, saj velja za antihranilo, snov, ki vpliva na absorpcijo hranljivih snovi v telesu. Mnenje, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) krivi fitinsko kislino kot glavni vzrok za slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, saj preprečuje njegovo absorpcijo, ni točen podatek. Glavni razlog po njenih podatkih je slaba prehranjenost oziroma enolična prehrana.
Fitinska kislina naj ne bo razlog, da bi se odrekli fižolu, temnemu rižu, mandljem, orehom, žitaricam in drugim jedem, ki jo vsebujejo. Vsa ta živila imajo namreč visoko prehransko vrednost. Farmakologi ugotavljajo, da fitinska kislina igra vlogo pri preprečevanju nekaterih vrst raka (raka črevesja), dobro vpliva tudi na preprečevanje inzulinske rezistence in deluje kot antioksidant. Običajno ni razlog za skrb v državah, kjer sta raznolikost in razpoložljivost hrane ustrezni.
Pravilna priprava fižola za lažjo prebavljivost
Kljub dejstvu, da je fižol poceni, dostopen in zdrav, še vedno ne sodi med najbolj priljubljena živila. Razlog je najverjetneje ta, da povzroča neprijetno napenjanje in tvorbo plinov. Fižol vsebuje kompleksne sladkorje, ki jih naše telo težje prebavi. Prav ti sladkorji so najpogostejši razlog za napenjanje.
Nekateri trdijo, da tovrstne težave izginejo, če fižol uživamo redno in v manjših količinah. Seveda pa pomaga tudi, če fižol pravilno pripravimo. Prav vse vrste suhega fižola kuhamo na podoben način, le čas kuhanja prilagodimo velikosti in starosti zrnja.
Namakanje fižola
- Fižol najprej preberemo - zavržemo vsa poškodovana in razbarvana zrna.
- Nato fižol speremo s hladno vodo in namočimo. Namakanje pomaga iz fižola odstraniti nekatere izmed neprebavljenih sladkorjev, ki povzročajo napenjanje.
Namakanje se lahko lotimo na dva preprosta načina:
- Fižol stresemo v veliko skledo in ga zalijemo s toliko hladne vode, da le-ta sega od 2 do 3 cm nad fižol. Fižol, ki se ne potopi, polovimo in zavržemo. Pustimo, da se namaka 8 ur ali pa kar čez noč.
- Fižol stresemo v lonec in ga zalijemo s hladno vodo. Lonec pristavimo na kuhalnik in vodo počasi zavremo. Ko voda zavre, fižol kuhamo še 2 do 3 minute, nato pa lonec odstavimo in pustimo mirovati eno uro.
Kuhanje in izboljšanje okusa
Namočen fižol dobro odcedimo in stresemo v velik lonec. Zalijemo ga s hladno vodo ali jušno osnovo in počasi kuhamo na zmerni temperaturi. Ko tekočina zavre, znižamo temperaturo, lonec pokrijemo in fižol kuhamo še toliko časa, da se zrna popolnoma zmehčajo.
Če se želimo izogniti neprijetnemu napenjanju, fižol kuhamo skupaj z lovorjevimi listi in semeni kumine, pomagajo pa tudi alge kombu. Kumina ni le začimba za okus. Vsebuje naravne spojine, ki razgrajujejo kompleksne sladkorje v fižolu - prav tiste, ki povzročajo napenjanje. Če kumino dodamo v vodo na začetku kuhanja, začne učinkovati takoj. Poleg tega kumina pomaga, da se fižol hitreje zmehča. Eterična olja omogočijo, da voda lažje prodre v zrno, zato se fižol skuha bolj enakomerno. Okus ostane blag in prijeten. Za približno pol kilograma fižola zadostuje ena čajna žlička kumine. Kumina deluje še bolje, če dodate lovorjev list in na koncu kuhanja žličko jabolčnega kisa.
Druga težava je dolgotrajno kuhanje. Če fižol ni pravilno namočen ali če ga kuhate pri previsoki temperaturi, se lahko zgodi, da se zunaj strdi, znotraj pa ostane trd. Prav tu nastopi kumina, ki pomaga rešiti obe težavi. Nekaterim gospodinjam fižol uspe skuhati že v približno eni uri - mehak, okusen in brez neprijetnih težav po obroku. Skrivnost ni v loncu ali štedilniku, temveč v eni čajni žlički kumine, ki jo dodajo v vodo že na začetku kuhanja.
Če pa želimo obogatiti okus fižola, ga kuhamo s česnom in čebulo, začimbami (rožmarin, šetraj, luštrek, zelena, timijan, peteršilj, poprova zrna ipd.), suhimi mesninami (rebrca, klobase, pršut ipd.) in poljubno zelenjavo (korenje, zelena, peteršiljeva korenina ipd.).
Vsestranskost fižola v kulinariki
Fižol je resnično vsestransko živilo. Iz njega lahko pripravljamo juhe in enolončnice, solate, zelenjavne jedi, omake, namaze in pireje. Če želimo skrajšati čas priprave odličnih jedi, lahko preprosto uporabimo fižol iz pločevinke. Fižol - posušen, konzerviran ali zamrznjen - je na voljo skozi vse leto!
Priljubljeni recepti s fižolom
Kaj vse lahko pripravimo iz različnih vrst fižola, kot je sivček, lišček, črni in rdeči fižol, rdeči adzuki, zeleni mungo … V literaturi najdemo polno receptov, od značilnih domačih jedi s fižolom, pa fižol na žlico, v solatah tudi sodobne fižolove jedi, kot priloga ribam in mesu, v sladicah in še in še.

Nekaj idej za jedi s fižolom:
- Enchilada s piščancem in fižolom: Okusna mehiška jed, hitra in preprosta za pripravo.
- Toskanska fižolova juha: Odlična italijanska jed na žlico, še zlasti primerna za mrzle dni.
- Piščanec po špansko z belim fižolom: Kombinacija tipičnih španskih sestavin za navdušujoč okus.
- Svinjski kotleti s fižolovo solato: Preprost, hitro pripravljen in hranljiv obrok.
- Namaz iz belega fižola in fete: Odličen namaz za kruh, krekerje ali kot omaka.
- Hitri chili z mleto govedino: Priljubljena mehiška enolončnica, pripravljena v 30 minutah.
- Fižolova enolončnica s klobaso: Okusna jed na žlico z dvema priljubljenima domačima sestavinama.
- Solata z motovilcem, jajci in fižolom: Priljubljena slovenska solata, ki si jo lahko privoščimo kot samostojen obrok.
- Fižolovi browniji: Presenetljiva, a zelo okusna čokoladna sladica iz fižola.
- Pečena jajca v začinjeni omaki s fižolom: Hranljivo in hitro kosilo ali zgodnja večerja.
Recept: Dalmatinska pašta fižol
- Fižol stresemo v lonec, dodamo prekajeno meso, zalijemo z vodo in kuhamo na blagem ognju.
- V majhni kozici na oljčnem olju dobro prepražimo drobno sesekljano čebulo in ji proti koncu praženja dodamo še peteršilj ter premešamo.
- Ko je fižol do polovice kuhan (po pol ure kuhe), mu dodamo oba cela krompirja, po okusu dosolimo in popopramo. Vodo dolivamo po potrebi.
- Ko je krompir kuhan, ga vzamemo iz lonca in pretlačimo ter takoj nato vrnemo v lonec. Krompir bo tako lepo zgostil jed.
- Proti koncu kuhanja dodamo v jed dve pesti polžkov ter jih skuhamo tako, da so še čvrsti na ugriz.
Recept: Okusen Cassoulet
Ta okusna bogata jed s francoskega juga se lahko jé samostojno ali pa s kosom dobrega kruha in solato.
- Čebulo in česen drobno sesekljamo. Korenček narežemo na kolobarje.
- Pečico segrejemo na 190 stopinj.
- Segrejemo olje, dodamo rebrca, nato dodamo še kolesca klobase.
- Vse skupaj na živahnem ognju pražimo 10 minut, pri tem stalno mešamo, da se meso lepo zapeče z vseh strani in dobi zlato rjavo barvo.
- Dodamo drobno nasekljano čebulo in česen, malo popražimo, potresemo s sesekljanim timijanom in premešamo, da se okusi prepojijo.
- Pražimo še minuto ali dve in dodamo na kolobarčke narezan korenček.
- Maso pretresemo v posodo, primerno za peko v pečici, dodamo odcejen fižol in narahlo premešamo.
- Paradižnik drobno sesekljamo in ga skupaj z lovorovim listom dodamo v pekač s fižolom. Narahlo premešamo in zalijemo z vrelo vodo, toliko da je jed za dober centimeter prekrita. Izdatno popopramo.
- Posodo postavimo v razgreto pečico na 180 stopinj in jed pečemo dve uri. Vsake toliko preverimo, ali se lepo peče. Če tekočina popolnoma izpari, dodamo še malo vode, drugače pa ne, saj mora biti cassoulet lepo gostljat.
- Ko je videti pečen, ga pod žarom še 5 minut gratiniramo, da dobi po vrhu lepo zapečeno barvo.

