Fižol je ena najstarejših in najbolj priljubljenih stročnic, ki že stoletja bogati slovenske mize. Ne glede na to, ali ga uporabljamo v enolončnicah, juhah, solatah ali kot prilogo, ostaja fižol osnovna sestavina številnih tradicionalnih jedi.
Že Valvasor je v 17. stoletju v svojem delu "Slava vojvodine Kranjske" zapisal, da je pridelava fižola razširjena po vsej deželi. Zaradi izjemne prehranske vsebnosti ga je ljudsko izročilo oklicalo za »meso ubogih« v časih, ko je bilo meso predrago za vsakodnevno prehrano. Danes fižol ni več zgolj »meso ubogih«, temveč prehransko bogata rastlina, ki si zasluži svoje mesto tako v domači kot sodobni kulinariki.
Kaj je fižol in njegove vrste?
Fižol spada med stročnice, njegovi plodovi pa rastejo v strokih. Glede na način rasti ločimo dve osnovni vrsti:
- Nizek fižol: raste grmičasto in ne potrebuje opore. Predstavlja kompaktno možnost za manjše vrtove ali vzgojo v posodah, sadilnih vrečah in visokih gredah. Večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine 50 cm. Nizek fižol sadimo v vrste, s čimer lahko dosežemo približno 5 kg pridelka na 2 m².
- Visoki fižol: se vzpenja in je pogosto tudi dekorativen. Ponuja izjemno rast in je odličen za ozadje v vrtu, ob ograjah, mrežah ali kolih. Visoke sorte fižola so primerne tudi za vzgojo v večjih loncih, sadilnih vrečah in koritih, s katerimi lahko ustvarimo pergole ali zaščitne zavese.
Poleg teh dveh vrst poznamo tudi stročji fižol, ki je nedozoreli fižol, uživamo ga skupaj s strokom. Stročji fižol je priljubljena poletna različica, poznamo zelenega in rumenega, v zadnjem času pa postaja vse bolj priljubljen tudi vijoličasti.
V Sloveniji fižol gojimo že stoletja, številne sorte pa so prilagojene našim razmeram in so del naše kulturne dediščine. Med najbolj znanimi avtohtonimi sortami so nizke sorte, kot so češnjevec, zorin, prepeličar tomačevski, topolovec in ribničan. Med visokimi sortami so najbolj znani ptujski maslenec, jabelski pisanec, lišček rdeči marmorirani, nežika, maslenec, semenarna 22 in klemen. Danes so pri vzgoji sadik najbolj znane nizke sorte stročjega fižola Cannelino, Maxi in Dior, ter fižol za zrnje Borlotto lingua di fuoco nano.
Raznolikost fižola in sorodne stročnice
Poleg tradicionalnega fižola obstaja še veliko več sort stročnic. Azuki fižol, črna soja in mungo fižol so manj znani člani družine fižola, ki obogatijo jedi z okusom in prinašajo številne koristi za zdravje. Leča in čičerika sta dve stročnici, ki sta osvojili kuhinje po vsem svetu in se počasi vračata v vrtove ljubiteljev. So odlične po okusu, bogate s hranili in izjemno prilagodljive kulture, ki jih je enostavno vzgojiti na vrtu. Pogosto je presenečenje, ko se zavemo, da arašidi prav tako pripadajo skupini fižola in ne oreščkom.
Stroki fižola so različnih oblik in barv ter se razlikujejo po strukturi in dolžini - lahko so srpasti, valjasti, sabljaste oblike, pol ravni ali ravni. Število semen v stroku je odvisno od sorte fižola in je lahko med 2 in 9.
Hranilna in zdravilna vrednost fižola
Fižol je bogat vir rastlinskih beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Približno polovico njegove energijske vrednosti predstavljajo ogljikovi hidrati, sledijo beljakovine, nato pa še zdrave maščobe.
Poleg tega predstavlja fižol bogat vir vlaknin, zaradi česar je blagodejen za našo prebavo. Nadalje vsebuje veliko za ubrano delovanje organizma ključnih vitaminov in mineralov, kot so magnezij, mangan, kalij, kalcij, cink, železo, baker in selen, ter antioksidantov.
Kalorična vrednost fižola je odvisna od načina priprave. Kuhani fižol ima okoli 120-140 kcal na 100 g, stročji fižol pa še manj - le okoli 30 kcal. Vsebuje tudi glukokinine, zaradi katerih ga uvrščamo med živila z nizkim glikemičnim indeksom, torej med živila, ki veliko pripomorejo k zniževanju ravni sladkorja v urinu in v krvi.
Zdravilne lastnosti
Fižol ni le hranljiv, ampak ima tudi številne zdravilne učinke. Redno uživanje fižola naj bi ugodno vplivalo na krvni tlak, sladkor v krvi, delovanje ledvic, kosti in mišice. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je primeren tudi za diabetike, saj pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja. V ljudskem zdravilstvu je fižol poznan kot pomoč pri revmi in težavah z mehurjem, stroki pa se pogosto uporabljajo tudi za pripravo čaja, ki deluje diuretično. Vsebuje tudi fitinsko kislino in saponine, ki imajo antioksidativne učinke. Tudi raziskave kažejo, da lahko stroki prispevajo k zniževanju holesterola, uravnavanju ravni sladkorja v krvi, izboljšanju prebave, okrepitvi kosti in nevtralizaciji prostih radikalov.
Zanimivo je tudi, da ima fižol sposobnost vezave dušika iz zraka, kar mu omogoča, da ustvari kakovostne beljakovine z esencialnimi aminokislinami. Kombinacija stročnic z žitaricami zagotavlja zadovoljivo biološko vrednost aminokislin, zaradi česar so daleč najboljši in največji vir rastlinskih beljakovin v prehrani.
Gojenje fižola doma
Za uspešno vzgojo fižola potrebujemo sončno lego, dobro odcedna tla in kakovostna semena. Fižol je ena prvih vzgojenih rastlin, ki so jo cenili že tisočletja nazaj zaradi obilnega pridelka semen različnih barv, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni ter enostavne priprave pri kuhanju. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, zaradi česar je dragocen kot hrana in kot seme za prihodnje rodove.
Priprava tal in sajenje
Fižol potrebuje vlažna tla na polnem soncu in zelo dobro uspeva na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste, zato tam dobimo manjši pridelek. Pred sajenjem grede pognojite s kompostom. Za visoki fižol je babica pred setvijo vedno dodala nekaj domačega uležanega komposta. Pri načrtovanju časa setve ali sajenja fižola je potrebno upoštevati, da so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature. Optimalen čas za sajenje fižola je, ko so temperature tal dosegle približno 10 stopinj Celzija.
V severnih regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, možno pa je tudi sejati v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali. Po drugi strani pa je v južnih regijah setev lahko prej, celo mesec dni prej, glede na krajše obdobje izpostavljenosti potencialno velikim zmrzali. Fižol že med kalitvijo zahteva več toplote, zato ga posadite po 3-5 semen v skupino na prosto v začetku meseca maja. Semena pred sajenjem namočite v mlačno vodo za 12 ur. Fižol posadite na stalne grede, ko se tla ogrejejo nad 12 °C in minejo spomladanske pozebe.
- Nizek fižol sejemo na razdalji 30-50 cm med vrstami in 25-50 cm med semeni v vrsti. Pri nizkih sortah fižola, kot je nizek stročji fižol Dior, lahko s sajenjem začnete spomladi, ko so nevarnosti pozebe že mimo.
- Visoki fižol sadimo nekoliko redkeje in ob opori. Okoli prekle ali druge opore posadimo nekaj semen fižola 15 cm narazen. Če sadimo fižol v vrstah, naj bo razmik med semeni 60 cm. Ko se rastline razvijejo, se bodo pričele vzpenjati in ovijati vzdolž opore, kot so mreže, stebri ali ograja na balkonu. Taka rast omogoča rastlinam, da se povzpnejo navzgor, kar olajša nabiranje in preprečuje gnitje strokov na tleh.
Navadni fižol potrebuje za dobro rast temperature od 16 do 30 °C. Najnižja temperatura je 12 °C.
Nega in vzdrževanje
Zalivanje naj bo redno, a zmerno, saj preveč vlage lahko povzroči gnitje korenin ali razvoj bolezni. Rastlina ne mara premočene zemlje. Priporočljiva je zastirka za vrt, ki pomaga ohranjati tla vlažna. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, ne pozabite stebel osipati na približno 15 cm višine.
Pomembna je tudi pravilna razdalja med rastlinami, da omogočimo dober pretok zraka in zmanjšamo možnost plesni. Dodatno gnojenje ni potrebno, saj ima fižol na koreninah bakterije, ki vežejo dušik iz zraka. Fižol namakamo predvsem do cvetenja in po njem.
Rastlina gre skozi pet stopenj rasti in razvoja: debeljenje semena in kalitev semen, kaljenje, cvetenje, nastajanje zelenih strokov in zorenje semen. V peti fazi se vsi življenjski procesi fižola zmanjšajo na minimum. Fižol potrebuje največ vlage in hranil med cvetenjem.
Dobri in slabi sosedje
- Dobri sosedje fižola so: koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice, krompir.
- Slabi sosedje fižola so: grah, bob, česen, čebula, por.
Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma.
Kako gojiti FIŽOL: Vodnik za gojenje fižola za začetnike - od sajenja do žetve
Bolezni in škodljivci fižola
Pri vzgoji fižola se soočamo z različnimi izzivi, vključno s škodljivci in boleznimi, ki lahko pomembno vplivajo na pridelek in kakovost. Dva pogosta škodljivca sta polži in listne uši. Polži se pogosto pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli, za seboj puščajo sledi sluzi in lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam. Črne listne uši so majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom, kar lahko povzroči rumenenje, zvijanje in padanje listov ter oslabi rastlino.
Rešitve za škodljivce
- Polži STOP: vsebuje naravne sestavine, ki odbijajo polže in krepijo rastline. Je varno za ljudi in ne vsebuje agresivnih kemikalij. Za zatiranje polžev lahko predčasno v začetku aprila vzgojite sadike v lončkih.
- Škodljivci STOP: vsebuje naravne rastlinske izvlečke, ki krepijo rastline in povečujejo njihovo odpornost na škodljivce, kot so črne listne uši in drugi. Učinkovit in dolgotrajen na vseh vrstah rastlin.
- Z namočenimi listi rabarbare lahko zatiramo listne uši ter ostale škodljivce. Kilogram listov namočimo v 5 l vode in počakamo do konca vrenja. Mešanico kuhamo še 10 min, ohladimo ter uporabimo proti ušem.
Bolezni fižola
Med najpogostejšimi boleznimi so:
- Mastna fižolova pegavost: povzroča rjave ali črne lise na listih.
- Fižolova rja: pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Najpogosteje se na listih pojavi rja, zlasti na fižolu, posejanem skupaj s koruzo. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Bela plesen: pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih.
- Bakterijska plesen: povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov.
Za preprečevanje in zaščito rastlin pred temi boleznimi lahko uporabimo sredstvo proti rastlinskim boleznim Bolezni STOP. Ta pripravek ima preventivni in dolgotrajni učinek ter vsebuje naravne sestavine, ki omogočajo rastlinam, da razvijejo lastno odpornost na bolezni. Priporočljivo je, da se uporablja večkrat na leto, da se ohrani dolgoročno varstvo rastlin.
Z HomeOgarden izdelki za organsko vrtnarjenje boste ustvarili optimalne pogoje za uspešno rast domačega fižola na vašem ekološkem vrtu, balkonu ali terasi.
Pobiranje in shranjevanje fižola
Pobiranje
Pobiranje fižola je vznemirljiva in koristna izkušnja. Nabiranje mladih strokov in puščanje, da nekateri zorijo z žetvijo fižola, sta ključna koraka. Pobiranje strokov vključuje nabiranje strokov mladega fižola, ki se lahko uporabljajo na različne načine: kuhane, pripravljene v solatah, kot priloga k različnim jedem ali celo kot sestavina v drugih kulinaričnih kreacijah. Redno nabiranje mladih strokov spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo. Po drugi strani pa puščanje strokov fižola, da zorijo, pomeni, da stroki ostanejo na rastlini, dokler ne zorijo v popolnoma razvite suhe stroke. Ta postopek običajno traja od 7 do 13 tednov, odvisno od sorte in pogojev vzgoje.
Pazimo, da ga pobiramo na dan za cvet ali plod in ga pravilno obtrgavamo. Glede na dolžino rastne dobe do zrelosti fižola, pripravljenega za uživanje, so sorte razdeljene v pet skupin: zelo zgodnje (60-75 dni), zgodnje (75-90 dni), srednje zgodnje (85-105 dni), pozne (100-115 dni) in zelo pozne (več kot 115 dni).
Pri tradicionalni pridelavi so medkulturni fižol pogosto vzgajali tako, da so nizek fižol sejali kot predposevek, visoki fižol pa je bil najpogosteje kot vmesni posevek v koruzi. Žetev fižola je bila običajno ročna.
Shranjevanje
Fižol lahko shranjujemo na več načinov. Posušen fižol hranimo v suhem in zračnem prostoru, najbolje v steklenih ali kovinskih posodah. Kuhan fižol pa lahko zamrznemo ali shranimo v hladilniku za nekaj dni. Stročji fižol lahko blanširamo in zamrznemo ali vložimo v kis, s čimer ohranimo njegov okus tudi čez zimo. Zamrzovanje fižola doseže preprečevanje nastajanja hrošča fižolarja, to je žuželka, ki bi lahko poškodovala ali uničila fižolova semena in stroke.
Priprava fižola v kuhinji
Fižol je vsestranska sestavina, ki odlično dopolni tako preproste kot vrhunske jedi. V tradicionalni kuhinji se fižol pogosto pojavlja v jedeh, kot so jota, ričet ali fižolova solata. Odlično se ujema tudi s sodobnejšimi okusi, na primer v kombinaciji s filejem postrvi, karamelizirano kolerabo ali zeliščnim oljem. Kuharji ga radi uporabijo v obliki kreme, pireja, solate ali kot mehko podlago za mesne jedi, kot so goveja lička ali roastbeef z belim fižolom.
Obvezno kuhanje fižola
Surov zrel fižol je strupen. V surovi obliki mnoge vrste fižola vsebujejo lektine, ki so škodljive snovi, ki jih nevtraliziramo šele s kuhanjem. Fižol je treba kuhati vsaj deset minut, saj je lahko premalo kuhan našemu organizmu še bolj neprijazen kot povsem surov.
Kako pripraviti fižol za kuhanje?
- Namakanje: Posušen fižol je treba pred kuhanjem vedno namakati, najbolje čez noč ali vsaj 8-12 ur. S tem skrajšamo čas kuhanja in izboljšamo prebavljivost.
- Kuhanje: Vodo, v kateri je bil fižol namočen, zavržemo in kuhamo v sveži vodi. Kuhamo ga počasi, brez dodajanja soli v začetku, saj ta upočasni mehčanje. Čas kuhanja je odvisen od sorte, običajno od 45 do 90 minut oziroma dokler ni mehak. Solimo ga šele proti koncu kuhanja. Med kuhanjem se lahko pojavijo pene - te odstranimo z žlico.
- Dodatki: Dodamo lahko tudi lovorjev list ali majaron, ki izboljšata okus in prebavljivost.
Priprava stročjega fižola je enostavna. Kuhamo ga nekaj minut v rahlo osoljeni vodi, nato pa ga uporabimo v solatah, prilogah ali glavnih jedeh.
Kje kupiti slovenski fižol?
Za nakup kakovostnega slovenskega fižola, tudi v Sv. Trojici v Slovenskih goricah in okolici, se lahko obrnete na lokalne kmetije. Spodaj so navedeni nekateri ponudniki, ki ponujajo različne kmetijske izdelke, vključno s fižolom, in podpirajo trajnostno pridelavo.
- KMETIJA ŠMID
Kontaktna oseba: Vinička vas 7, 2230 LENART V SLOV. GORICAH
Telefon: 041 871 679 - DOMAČIJA FIRBAS
Kontaktna oseba: Bojan Firbas
Naslov: Cogetinci 60, 2236 CERKVENJAK
Telefon: 031 855 814
Splet: www.firbas.com - EKOLOŠKA KMETIJA PRI FRIDI
Kontaktna oseba: Miroslava Ruhitel
Naslov: Zgornja Ročica 17, 2233 Sv. Ana v Slov. goricah
Telefon: 02/703 21 70, Gsm: 041 555 210 - EKOLOŠKA KMETIJA KOPRIVCA
Naslov: Brengova 56, 2236 Cerkvenjak
Gsm: 040 838 881 - KMETIJA KOS
Kontaktna oseba: Kos Silva
Naslov: Jablance 26, 2242 Zg. Korena
Gsm: 031 299 569 - EKOLOŠKA KMETIJA POLENŠAK
Kontaktna oseba: Jožica Polenšak
Naslov: Sv. Ana 4, 2233 Sv. Ana v Slov. goricah - KMETIJA SIMONIČ
Kontaktna oseba: Rozalija, Franc Simonič
Naslov: Spodnja Senarska 33 A, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
GSM: 041 941 059 ali 031 743 901 - KMETIJA SLAČEK
Kontaktna oseba: Damijan Slaček
Naslov: Zg. Ščavnica 100, 2233 Sv. Ana v Slov. goricah
Telefon: 02/703 22 74, Telefon: 040 847 084 - KMETIJA SLANIČ
Kontaktna oseba: Milko in Helena Slanič
Naslov: Selce 58, 2232 Voličina
Gsm: 031 234 766 (Milko), 068 161 441 (Helena) - KMETIJA TITAN - ČUČEK
Kontaktna oseba: Darinka Čuček
Naslov: Radehova 1, 2230 Lenart v Slov. goricah
Telefon: 02/720 69 97, Telefon: 031 216 678 - VRTNARIJA GOLOB & VRTNAR D.O.O.
Kontaktna oseba: Valentina Golob
Naslov: Trnovska vas 38B, 2254 TRNOVSKA VAS
Gsm: 031 415 946 - PRIRODNA KMETIJA UNGER (po načinu permakulture)
Naslov: Zg. Velka 111, 2214 Sladki vrh
Gsm: 041 653 873
Ponudba: Sadike zelenjadnic (solata, blitva, špinača, rdeča pesa, koleraba, cvetača, por, ohrovt, zelje, paprike, paradižnik, fisalis), česen, konoplja. - SADJARSKA KMETIJA TOŠ
Kontaktna oseba: Tomaž in Andrej Toš
Naslov: Drbetinci 3, 2255 VITOMARCI
Gsm: 041 801 289 - TURISTIČNA KMETIJA 'PRI KAPELI'
Kontaktna oseba: Mojca Druzovič
Naslov: Drbetinci 26, 2255 VITOMARCI
Gsm: 031 728 941 - DRUŽINSKA KMETIJA DREIER
Kontaktna oseba: Danica in Bogomir Dreier
Naslov: Sp. Velka 42, 2213 ZGORNJA VELKA
Gsm: 041 884 759 ali 02 720 54 23
Ponudba: motni in bistri jabolčni sok, marmelada (jagodna, marelična, breskova), jagode. - ČEBELARSTVO FRIDAU
Kontaktna oseba: Simon Fridau
Naslov: Vitomarci 5a, 2255 Vitomarci
Gsm: 041 958 434 - ČEBELARSTVO ZARNEC
Kontaktna oseba: Jožica in Bogomir Zarnec
Naslov: Jurovska cesta 28, 2230 Lenart v Slov. goricah
Telefon: 040 894 118 - KMETIJA KRANER
Kontaktna oseba: Mirjana Kraner
Naslov: Zg. Partinje 25, 2223 Jurovski Dol
Telefon: 040 584 331 - TURISTIČNA KMETIJA BUNDERLA
Kontaktna oseba: Andreja Bunderla
Naslov: Sp. Žerjavci 41 b, 2230 Lenart v Slov. goricah - KMETIJA IN VINA KRAMBERGER
Kontaktna oseba: JOŽICA KRAMBERGER
Naslov: Sp. Partinje 37, 2230 Lenart v Slov. goricah
Telefon: 031 486 972 - TURISTIČNA KMETIJA PRI ALENKI
Kontaktna oseba: ALENKA ROJKO
Naslov: Gornji Ivanjci 21, 9254 SPODNJI IVANJCI
Telefon: 031 846 680
Ponudba: prekajeni mesni izdelki (šunka, klobase, meso iz tunke, salame), domača jajca, domače testenine, med, bučno olje, velikonočni mlečni kruh. - DRUŽINA SENEKOVIČ LENART
Kontaktna oseba: Franc Senekovič
Naslov: Ulica Ele Kristl 4, 2230 Lenart v Slov. goricah
Telefon: 02/720 73 08, Telefon: 040 891 089 - IZDELAVA TESTENIN - ŠKAMLEC Igor Škamlec s.p.
Kontaktna oseba: Igor Škamlec
Naslov: Zg. Voličina 91, 2232 Voličina
Telefon: 040 564565 - TURISTIČNA KMETIJA SENEKOVIČ
Kontaktna oseba: Ida Senekovič
Naslov: Froleh 9, 2233 SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH
Telefon: 02 703 22 00 ali 031 749 201 - IZLETNIŠKA KMETIJA BREZNIK
Kontaktna oseba: Damijan Breznik
Naslov: Komarnica 4, 2236 Cerkvenjak
Gsm: 041 310 559 - KMETIJA LOVRENČIČ
Kontaktna oseba: Mira Lovrenčič
Naslov: Drbetinci 11, 2255 Vitomarci
Gsm: 041/895-426, 031/828-295 - IZLETNIŠKA KMETIJA ŠENVETER
Kontaktna oseba: Cvetka Šenveter
Naslov: Dražen Vrh-del 35, 2233 Sveta Ana v Slov. goricah
Telefon: 02/720 50 47, Telefon: 041968364 - KMETIJA ŠTELCAR
Kontaktna oseba: Brigita Štelcar
Naslov: Kraljevci 29, 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
Telefon: 070 259 891
Ponudba: meso iz tünke, klobase za kuhanje, suhe salame, poltrajne salame, narezki, zaseka, ocvirki, mast, prekajeno meso. - EKO KMETIJA in SIRARSTVO KEKEC
Kontaktna oseba: Maja Kekec
Naslov: Zg. Porčič 115, 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah
Telefon: 02/729 26 90
Ponudba: bio mleko (kravje, ovčje, kozje) in mlečni izdelki, bio moke in žita, bio jajca, bio meso (teletina in jagnjetina, govedina kmalu), bio zelenjava (solata, krompir). - EKOLOŠKA KMETIJA Zupanič in Metz, sirarna Metz
Naslov: Jelenče 5, 2211 Pesnica pri Mariboru
Gsm: 031 240 415, 040 270 374 - EKOLOŠKA KMETIJA PLOHL
Kontaktna oseba: Petra Žnidarič
Naslov: Andrenci 74, 2236 Cerkvenjak
Gsm: 041 410 661 - KMETIJA ROJKO
Kontaktna oseba: Damijan Rojko
Naslov: Zg. Voličina 58, 2232 Voličina
Gsm: 040 740 751 - KMETIJA KOCBEK
Kontaktna oseba: Alberto Kocbek
Naslov: Zg. Voličina 28, 2232 Voličina
Gsm: 041 867 886 - OLJARNA KOLARIČ
Kontaktna oseba: Miran Kolarič
Naslov: Žice 56, 2223 Jurovski Dol
Telefon: 02/729 00 70, Telefon: 041 834 619 - HIŠA VIN KOKOL
Kontaktna oseba: Družina Kokol
Naslov: Ciglence 20, 2241 Spodnji Duplek
Gsm: 041 600-205
Spletna stran: www.hisavinkokol.com - KMETIJA JAKOP
Kontaktna oseba: mag. Manfred Jakop
Naslov: Biš 68, 2254 Trnovska vas
Telefon: 041 333 688 - DRUŠTVO SAPIENTIA NA EKOLOŠKI KMETIJI FORŠTNERIČ
Naslov: Hvaletinci 2, 2255 VITOMARCI
Telefon: 041 317 367 - VINARSTVO DRUZOVIČ - SISI
Kontaktna oseba: Simon Druzovič
Naslov: Drbetinci 13, 2255 Vitomarci
Gsm: 041 985 945 ali 031 658 787 - TRSNIČASTVO EDI ČEH
Kontaktna oseba: Edi Čeh
Naslov: Vitomarci 3A, 2255 Vitomarci
Gsm: 031 529 005