Fižol je v naše kraje prišel kmalu zatem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo, zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura. V zadnjih stoletjih je bil steber prehrane naših prednikov, ki so lahko preživeli le z živili, ki so jih pridelali sami. Mešanje zrnja žit s stročnicami je pomenilo, da so v istem obroku zaužili več in bolj kakovostne beljakovine.
Uvod v fižol Sivček
Ime in botanična razvrstitev
Zaradi strokov je rastlina v Evropi dobila ime po stročnici iz antičnih časov, ki so jo Rimljani opisovali kot 'phaseolus'. Veliko pozneje se je izkazalo, da je šlo za prehrano z vrstami iz botaničnega rodu Vigna (vinja), ki izvirajo iz toploljubnih subtropskih in tropskih območij Afrike in Azije. Suho zrnje različnih vrst vinje (črne, dolge, zlate, azuki, mungo in drugih) je v ponudbi evropskih trgovin za pripravo kalčkov. V zadnjih desetletjih se pojavljajo semena za setev, a jih nenatančni trgovski prevodi na etiketah imenujejo kar fižol. Rastline oblikujejo več kot pol metra dolge stroke, zrnje v strokih pa pri nekaterih vrstah dozori, pri drugih pa ne. Fižol spada med stročnice, njegov užitni del so stroki in zrna, ki jih uživamo tako mlada kot suha. Poznamo rumeno stročje in zeleno stročje sorte.
Sorta 'Semenarna 22' - priljubljeni Sivček
Domače sorte fižola so naša naravna in kulturna dediščina. Številne okusne sorte navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.) za zrnje in stročje, še posebej visokega, so rezultat skrbnega semenarstva naših prednikov, zato je treba tudi v prihodnje zagotoviti, da bodo lokalno uveljavljene sorte ostale v pridelavi in prehrani. Ena takih sort je 'Semenarna 22', ki je ena najbolj cenjenih slovenskih sort fižola za zrnje. Že desetletja ga pridelujejo v Savinjski dolini v hmeljskih žičnicah v času premene, med izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hmelja.
Sorto visokega fižola 'Semenarna 22' so požlahtnili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Semenarni Ljubljana, in sicer z odbiro lokalne populacije savinjskega sivčka. Na slovensko sortno listo je bila vpisana leta 1975. Spada med ohranjevalne sorte, ki so pomembne za lokalno pridelavo in kot genski vir pri žlahtnjenju novih slovenskih sort fižola. Prodajalci in kupci na mestnih tržnicah ga imenujejo kar sivček, saj originalnega imena sorte skoraj ne poznajo. Območje zaščite sorte je Spodnja Savinjska dolina, nosilec zaščite sorte je Združenje pridelovalcev vrtnin celjske in koroške regije.
Priprava na sajenje
Izbira časa sajenja
Ker je visoki fižol bolj toploljubna rastlina, ga sejemo, ko preneha nevarnost slan, v prvi polovici maja. Visokega fižola nikoli ne sejemo v aprilu, saj bo razvil preveč listja, cvetel pa ne bo. To velja za vse nižinske lege, na Primorskem in toplejših krajih sejemo, ko to dopuščata vreme in temperatura tal. Ta vrtnina začne cveteti, ko se dan krajša in nič ne pomaga, če prehitevamo s setvijo. Zaradi prekomerne listne mase bo bolj dovzeten za bolezni, saj je nasad manj zračen. Visok fižol obvezno sejemo v mesecu maju, idealno v prvi polovici maja do prvih dni junija.
Priprava tal in gnojenje
Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Priporoča se prerahljanje tal okoli rastlin in dodatek Plantella Tekočega magnezija. Dobro pognojena tla z veliko količino organske mase zagotavljamo z Green Defender Neem cake, ekološkim organskim gnojilom brez karence, ki deluje tudi kot insekticid in preprečuje prisotnost uši in mravelj okoli fižola.
Pri gojenju fižola se izogibamo gnojenju s hlevskim gnojem, gnojevko ali gnojnico. Strogo je prepovedano gnojenje z mineralnim gnojilom, ki vsebuje dušik, saj fižol sam veže dušik iz zraka. Visok fižol ima bujno rast in potrebuje več hranil, vendar je za dober in zdrav pridelek ključno izogibanje dušičnim gnojilom.
Potrebna opora
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel, tudi do 3 metre in več. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol, najpogosteje leskov. Na Koroškem se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhove. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, spuščenih z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Za sorto 'Semenarna 22' je pri pridelavi na vrtu potrebna čim daljša lesena palica, imenovana prekla.
Postavitev opor
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
Pri večjem posevku sorte 'Semenarna 22' upoštevamo razdaljo med preklami 80-120 cm in 50 cm v vrsti. V jamico ob vsaki prekli damo okoli 10 semen, globina setve pa je 3-6 cm. Za splošni visok fižol se priporoča razdalja 1,5 m med dvema vrstama, v vrsti pa 70 do 80 cm med rastlinami.
Sajenje fižola Sivček
Setev semen in sajenje sadik
Luknjo ob opori zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Pomembno je poznavanje sorte: pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri. Pri manj bujnih sortah sejemo do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Za ljubitelje fižola je merilo deset semenk na eno osebo. Neenakomeren in slab vznik fižola lahko preprečimo z izbiro kakovostnega semena.
Istočasno s sejanjem fižola na gredo lahko nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v lončke), da vzgojimo rezervne sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta na gredi. Sadike s koreninsko grudico se presadijo na prosto. Pozorni smo le na nočne temperature pod 4 °C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi.
Priprava semen pred setvijo
Nekateri vrtnarji namakajo semena fižola pred setvijo, saj se s tem poveča in izboljša kaljivost zaradi nabrekanja in stimulacije notranje opne v samem semenu. Semena fižola lahko namočimo v vodno mešanico Green Defender Kelp tonica (2 ml Kelp tonica in 1 L mlačne vode) za največ 2 uri. S tem semena razkužimo pred rastlinskimi boleznimi in zaščitimo pred pticami in miškami. Semena fižola lahko za največ 12 ur namočimo tudi v čisto vodo. Kljub temu nekateri pridelovalci z namakanjem semena fižola pred setvijo niso opazili nobene konkretne razlike.
Združena setev - "Tri sestre"
Zgled trajnosti v pridelavi je združena setev. Pri zasnovi združene setve na vrtu ali njivi je lahko opora tudi koruza, ki jo posadimo dva tedna pred fižolom, sredi aprila. Pri tem pazimo, da izberemo čim višjo sorto (hibrid) in da koruze ne obremenimo z več kot dvema ali tremi rastlinami. Kot sosevek so sejali fižol s koruzo že ameriški staroselci in pozneje naši predniki, pri čemer so jima dodali še buče in jih imenovali "tri sestre".
V tej kombinaciji se fižol vzpenja po koruzi, buče s plazečimi stebli, listi in plodovi pa zmanjšujejo zapleveljenost s prekrivanjem tal med obema visokima rastlinama. Fižol oskrbuje vse tri rastline z dušikom. Poleg buč lahko posadimo tudi sončnico, okoli katere se fižol velikokrat ovije. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu. Ta trajnostna praksa z bogatenjem tal z dušikom, zmanjševanjem zapleveljenosti, okužb zaradi bolezni in poškodb zaradi škodljivcev se lahko uporabi tudi pri drugih zasaditvah, kjer namesto fižola posadimo vinjo, namesto koruze sončnico in namesto buč krompir.
Nega med rastjo
Zalivanje in vlažnost tal
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo. Priporočljivo je zalivati dvakrat tedensko, nikakor pa ne po listih in cvetovih, če je mogoče. Pomembno je, da se med namakanji zemlja ne izsuši in da namakanja zemlja ne zbije preveč.
Odstranjevanje plevela in zastirka
Za preprečevanje plevela se na vrtu uporablja prekrivka iz slame, sena ali kopriv. Kjer ni prekrivke, je potrebno ročno ali na začetku rasti strojno okopavanje in osipavanje. Tudi rastoča buča, posajena v kombinirani setvi, dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjša izhlapevanje. Ko odstranimo kopreno in se tla dobro segrejejo (začetek junija), je čas za poletno zastirko. Pred tem odstranimo morebiten plevel in rahlo okopljemo tla, nato zastiramo z listjem ali s slamo.
Pomoč pri ovijanju in uporaba koprene
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Pri tem je pomembno imeti v mislih, da se fižol ovija desnosučno, zato ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija. Pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično. Če pa kole postavimo naknadno, je lahko v maju celotna greda pokrita s kopreno. Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da rastline ne zavira v rasti. Če želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene (in jim je topleje), kopreno napnemo preko vrtnih lokov. S kopreno si pomagamo zgolj v mesecu maju, in še to bolje preko lokov.
Krepitev rastlin
Za blaženje različnih oblik stresa zaradi neugodnih rastnih razmer se vse bolj uporabljajo sredstva za krepitev rastlin. Nekatera, kot na primer Amalgerol, so dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu, kar pomaga pri ohranjanju zdravja in vitalnosti fižola.
Izzivi in zaščita pred škodljivci ter boleznimi
Pogosti škodljivci
Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav. Na listih se lahko pojavijo črne uši. Če je potrebno, na tla med rastline posujemo žagovino ali plast borovih iglic, ki odvrača polže. Kot že omenjeno, ekološko organsko gnojilo Green Defender Neem cake deluje tudi kot insekticid in preprečuje prisotnost uši in mravelj okoli fižola.
Bolezni fižola
Fižol kot večina vrtnin ni imun na pepelaste plesni. Najnevarnejša bolezen fižola je tista, kjer je okužba prisotna že na semenu in rastline ne vzklijejo. Ta bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi.
Opadanje cvetov
V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost. Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva. Posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Preprečevanje in zaščita
Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko. Za preprečevanje bolezni in škodljivcev je ključna velika medvrstna razdalja in setev zdravega semena. Neenakomeren in slab vznik fižola lahko preprečimo z izbiro kakovostnega semena. Domače seme, pridelano v mokrem letu, ima več težav z boleznimi in s kalitvijo. Pri izboru kupljenih sort smo pozorni na blagovno znamko, saj je kakovost semena v Sloveniji zadnjih letih žal padla.
Zaščita pred fižolarjem v skladišču
Fižolar (Acanthoscelides obtectus L.) je hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot tudi na vrtu. Samice fižolarja v času dozorevanja stroka odložijo vanj jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke in se zabubijo v zrnje. Če shranjujemo zrnje pri sobni temperaturi, se razvoj fižolarja nadaljuje z levitvijo bube v hroščka, ki povzroča značilne luknjice. Samice, ki se razvijejo v skladišču, odlagajo jajčeca na in med fižolova zrna vse do temperature 8°C.
Za preprečevanje napada fižolarja je potrebno skrbno semenarstvo: zdravo seme in dovolj širok kolobar. Pomembno je, da suhe stroke čim prej oluščimo. Zrna damo za 2 do 3 dni v zamrzovalnik pri temperaturi -18 °C, pozneje pa jih shranjujemo v suhem in hladnem prostoru. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Za večjo obstojnost suhega zrnja pri shranjevanju se biodinamiki in nekateri vrtičkarji ravnajo po koledarju Marije Thun, ko ga pospravljajo na dan za plod.
Spravilo in shranjevanje pridelka
Pobiranje stročjega fižola
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem pa postopoma izgubijo svojo mehkobo in svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti. Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave, na hladnem počakajo teden dni.
Pobiranje in shranjevanje zrnja
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Pomen korenin po obiranju
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del rastline porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Pridelava Sivčka v hmeljiščih (Posebnosti)
Prilagoditev na hmeljske žičnice
Sorta 'Semenarna 22' je prilagojena na slovenske rastne razmere, glede višine rasti in rastne dobe pa ustreza pridelavi na sedem metrov visokih žičnicah na hmeljiščih. Najpogosteje jo sejejo v prvem letu premene, ki pa lahko pri daljši prekinitvi traja več let, ko kmetje sejejo pod žičnico koruzo, ječmen in druge poljščine.
Pomen Sivčka v kolobarjenju hmeljišč
Pomen sivčka v pridelavi na hmeljiščih je prekinitev monokulture hmelja, izkoriščenost hmeljske žičnice in bogatitev tal z dušikom. Fižol to zmore podobno kot druge stročnice z vezavo zračnega dušika s pomočjo bakterij Rhizobium phaseoli, ki živijo v koreninskih gomoljčkih. Teh je največ v času cvetenja.
Postopek sajenja in nege
Kmetje sadijo fižol sivček na začetku maja, in sicer ročno, tako da stresejo 10 do 14 semen v jamice. Jamice so v vrsti oddaljene od 50 do 70 cm, razdalja med vrstami pa je 240 cm. Od vrha žičnice do vsakega sadilnega mesta napeljejo polimerno vrvico enako kot za hmelj. Fižol se ovija po vrvici v smeri urinega kazalca. Zapleveljenost fižola zmanjšujejo z okopavanjem, enim do dvema osipavanjema, včasih pa tudi z vmesnimi posevki vrtnin ali krmnih poljščin.
Značilnosti in spravilo
Osnovne značilnosti sivčka so beli cvetovi, zeleni, nekoliko širši stroki dolžine 10 do 20 cm s približno 2 do 10 semeni bleščeče sive barve. Bolezni in škodljivce omejujejo z dovoljenimi pesticidi. Vse bolj so pozorni, da različne oblike stresa zaradi neugodnih rastnih razmer blažijo z uporabo sredstev za krepitev rastlin, ki so nekatera, kot na primer Amalgerol, dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu.
Spravilo visokega fižola poteka konec oktobra, včasih še novembra, z rezanjem vrvic s fižolovino. Zrnje iz suhega stročja izluščijo z mlatilnico ali pa povozijo s traktorjem, potem pa ga strojno in ročno očistijo. Ročno prebiranje je domena starejših članov družine, ki izkoristijo čas za druženje in klepet. V mešanem posevku med hmeljem pridelajo od 1 do 2 t zrnja fižola na hektar, v čistem posevku v žičnicah pa je pridelek od 2,5 do 5 t/ha suhega zrna.