Fižol je ena izmed najbolj razširjenih stročnic v naših krajih, cenjen zaradi svojih prehranskih lastnosti in enostavne pridelave. V Sloveniji ima pridelava fižola dolgo zgodovino, saj se je razširil kmalu po tem, ko so ga v 16. stoletju prinesli iz Amerike v Evropo. Zaradi spektra beljakovin, nasitnih ogljikovih hidratov ter pomembnih mineralov in vitaminov je bil nekdaj "meso revnih". Močna tradicija gojenja pri nas priča o tem, koliko različnih populacij se je ohranilo na našem ozemlju, k čemur sta pripomogli geografska razgibanost in močna samopreskrba kmečkih gospodarstev.
Sorte fižola in njihove značilnosti
Obstajata dve glavni obliki fižola: nizki in visoki (popenjavi) fižol, oba pa spadata v isto vrsto, Phaseolus vulgaris, navadni fižol. Razlika je le v obliki rasti. Nizke sorte so skozi stoletja razvili s selekcijo in so bile zastopane tudi v naši tradicionalni pridelavi. Prodaja priča, da so kupci precej navezani na priznane slovenske sorte.
Nizke sorte fižola
- Ne potrebujejo opore.
- So temperaturno manj zahtevne; sadimo jih lahko, ko ima zemlja že malce pod 10 °C.
- Cvetijo in dozorijo relativno enakomerno.
- V Sloveniji se splača saditi zgodnejše nizke sorte za zrnje, ki dozorijo do sredine avgusta, s čimer zanesljiveje prehitimo mokro vreme.
- Primerne so za manjše vrtove, vzgojo v posodah, sadilnih vrečah in visokih gredah. Večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine 50 cm.
- Znane nizke sorte so: 'Zorin', 'Češnjevec', 'Prepeličar Tomačevski', 'Cannelino', 'Maxi', 'Dior', 'Borlotto Lingua di Fuoco Nano', 'Berggold', 'Čudo Piemonta', 'My Ariana', 'Canadian Wonder'.
Visoke (popenjave) sorte fižola
- Potrebujejo oporo (prekle ali žičnice), visoko najmanj 2 metra.
- Dozorevajo postopoma, od spodaj proti vrhu.
- Nekatere visoke sorte (npr. maslenci, ki jih pridelujemo za stroke) začnejo cveteti šele, ko se dan skrajša na manj kot 14 ur (julija), prve stroke pa obiramo šele avgusta.
- So bolj priljubljene na slovenskih vrtovih, saj je manj rizična postopna rast v primerjavi z nizkimi sortami v vročih poletjih.
- Znane slovenske visoke sorte so: 'Maslenec Rani' (za stročje), 'Cipro' (stara sorta), 'Kiro' (za zrnje z belim semenom), 'Goldmarie', 'Lingua di Fuoco »Extra«'.
- Laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus) je druga vrsta z rdečimi cvetovi, bujnejšo rastjo, pisanim zrnom in večjo odpornostjo na ekstremno vreme, vendar potrebuje žuželke za oprašitev.
Slovenska sortna lista in žlahtnjenje
V genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) hranijo več kot tisoč tradicionalnih tipov fižola, a na trgu je le seme 12 uradno priznanih slovenskih sort. Pri domačih sortah je potrebna pravilna vzdrževalna selekcija, pri čemer žlahtnitelji vzdržujejo predpisane lastnosti in kakovost semena ter izločajo možnost okuženosti z virozami. KIS se ukvarja tudi z žlahtnjenjem domačih sort, ki bi bile odpornejše na sušo in nekatere bolezni. Glavni razlog za omejeno sortno selekcijo je odsotnost tržne pridelave domačega fižola.
Priprava in setev fižola
Izbira lokacije in priprava tal
Fižol sodi na tretjo ali četrto poljino, kar pomeni na grede, ki jih vsaj tri leta nismo gnojili s hlevskim gnojem. Kot metuljnica fižol s pomočjo bakterij na koreninah sam veže dušik iz zraka, s čimer obogati zemljo za naslednje posevke. Fižol potrebuje vlažna tla na polnem soncu in dobro uspeva na peščeno-ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste.
Pred setvijo je priporočljivo preprečiti pretirano gnojenje. Za nizek fižol je najbolje, da sploh ne gnojimo, visokemu fižolu pa lahko dodamo kompost (5-7 l/m2) ali kupljena organska gnojila. Nizkemu fižolu lahko dodamo malo domačega komposta.
Zemlja naj bo topla, idealno nad 12 °C (za navadni fižol od 16 do 30 °C). Minimalna temperatura za rast je 12 °C.
Čas setve
Vse vrste fižola so občutljive na zmrzal. Ne sejemo ga pred 1. majem. V severnih regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, možno je sejati tudi v juniju, da se izognemo tveganju poznih zmrzali. V južnih regijah je setev lahko mesec dni prej. Če želimo zagotoviti celoletno oskrbo z nizkim fižolom, ga sejemo v 14-dnevnih presledkih.
Visokega fižola nikoli ne sejemo v aprilu (v nižinskih legah), saj bo razvil preveč listja, cvetel pa ne bo, ker začne cveteti šele, ko se dan krajša. Visok fižol obvezno sejemo v mesecu maju (prvi ali drugi teden). Stročje sorte je smiselno sejati celo v drugi polovici junija, saj so pogosto bolj zdrave kot tiste, sejane zgodaj spomladi.
Priprava semena
Seme fižola je dobro razkužiti v žajbljevem ali kamiličnem čaju tako, da ga čez noč namočimo v čaju. To se še posebej priporoča pri domačem in nerazkuženem kupljenem semenu. Namakanje v mlačno vodo za 12 ur pred sajenjem pripomore k hitrejši in enakomernejši kalitvi.
Načini setve in razdalje
- Nizek fižol: Sejemo v vrste v jarek, ki ga naredimo z motiko. Eno zrno na približno šest centimetrov. Med vrstami naj bo od 50 do 70 cm presledka, da se grmički precej razrastejo. Priporočljivo je sejati 25 do 50 cm narazen.
- Visok fižol: Sejemo v kupčkih, tako da bo ob eni prekli od pet do osem rastlin. Okoli prekle ali druge opore posadimo nekaj semen fižolov 15 cm narazen. Če sadimo fižol v vrstah, naj bo razmik med semeni 60 cm. Na eno oporo posejemo 5-7 semen fižola. Razdalje med vrstami naj bodo vsaj 150 cm, v vrsti pa 80 cm.
Seme v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami.
Setev sadik
Fižol lahko vzgojimo tudi iz sadik. Sredina marca je primeren čas za setev v lončke premera do 5 cm, v vsakega posejemo dve do tri semenke. Sadika je primerna za presajanje v 4 tednih na toplem, kar je konec aprila. S sadikami nadomestimo morebitna prazna mesta na gredi. Nizkega fižola se splača delati iz sadik, visokega pa ne.
Nega fižola med rastjo
Zalivanje
Fižol bo kalil, če setev dobro zalijemo. Veliko vode bo potreboval v času cvetenja. Proti odpadanju cvetov v vročih dneh, zlasti pri nizkem fižolu, pomaga jutranje zalivanje. Vlažna tla bodo grmičke čez dan nekoliko ohladila. Skozi celotno rastno dobo je potrebno redno vzdrževati stalno vlago, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Priporočljiva je zastirka za vrt, ki pomaga, da so tla vlažna.
Zalivamo redko, pa tedaj obilno, da namočimo tla v globino vsaj 25 cm. S takim zalivanjem naredimo zalogo vode v tleh in le tako rastline razvijajo globoke korenine, s katerimi lahko potem v obdobju suše črpajo vodo iz globine. Nikoli ne zalivamo po listih, saj namakamo medvrstni prostor.
Gnojenje
Dodatnega gnojenja ni potrebno, saj ima fižol na koreninah bakterije, ki vežejo dušik iz zraka, s čimer obogati zemljo za naslednje posevke. Strogo je prepovedano gnojenje z mineralnim gnojilom, ki vsebuje dušik.
Pletje in osipavanje
Fižol enkrat ogrnemo in populimo plevel. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, ne pozabite stebel osipati na pribl. 15 cm višine. V času rasti ga 2 do 3 krat okopljemo in osipavamo, saj to preprečuje rumenenje listov.
Opora za visoki fižol
Klasična opora so leseni koli (leskovi, smrekovi sušice), lahko pa so tudi vrvice, spuščene z napete žice. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Vitice fižola se ovijajo desnosučno, zato jim pri začetnem ovijanju pomagamo.
Kolobarjenje in dobri/slabi sosedje
Fižola nikoli ne sejemo ali sadimo na isto mesto več let zaporedoma; potrebuje vsaj trileten kolobar. Izjema je le, če boste poleg njega sadili vsaj še 4 rastline, na primer koruzo, buče, ognjič, kapucinke, šetraj in borago.
- Dobri sosedje: koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice, krompir, blitva, križnice, črni koren, jajčevec, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, rdeča pesa, redkvica, redkev, špargelj, endivija, špinača, zelena, žajbelj, koper, rabarbara, rožmarin, timijan in baldrijan.
- Slabi sosedje: grah, bob, česen, čebula, por.
Bolezni in škodljivci
Surovi zrel fižol je strupen, zato je pomembna ustrezna priprava. Pridelava semena zahteva posebno pozornost.
Bolezni fižola
- Udrta fižolova pegavost: rdečkasto rjave pege na strokih (zelo občutljiv je jeruzalemčan).
- Bakterioza: rjave mastne pege na strokih in listih, pogostejše v zadnjih letih. Proti njej je na vrtu težko kaj narediti, nekoliko lahko razvoj zavremo z bakrenimi pripravki.
- Fižolova rja: rdečkasto rjavi madeži na listih, še posebej na fižolu, posejanem skupaj s koruzo. Pojavi se, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Bela plesen: bela plast na listih, steblih in strokih.
- Bakterijska plesen: rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov.
Za preprečevanje in zaščito rastlin pred boleznimi lahko uporabimo sredstvo proti rastlinskim boleznim 'Bolezni STOP', ki ima preventivni in dolgotrajni učinek ter vsebuje naravne sestavine. Uporaba namočenih listov rabarbare (kuhana mešanica) lahko pomaga pri zatiranju listnih uši.
Škodljivci fižola
- Polži: hranijo se z listi in stebli rastlin, za seboj puščajo sluz. Lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam. Pri težavah s polži si lahko vzgojite sadike v lončkih. Uporabite sredstvo 'Polži STOP', ki odbija polže in krepi rastline.
- Črne listne uši: hranijo se z rastlinskim sokom, povzročajo rumenenje, zvijanje in padanje listov. Ubranimo se tako, da sproti odstranjujemo napadene vršičke, ob močnejšem napadu pa vso rastlino. Pomaga sajenje šetraja med fižol. Uporabite 'Škodljivci STOP', ki krepi rastline in povečuje njihovo odpornost.
- Fižolov hrošček: izredno težko ga je opaziti, v zrno izvrtajo drobno luknjico. Razvojni krog prekinemo tako, da zrnje za približno 10 dni damo v zamrzovalnik.
- Južna plodovrtka: drobna gosenica, ki se je pojavila v vročih dneh, napada fižol in paradižnik. Proti njej in drugim gosenicam deluje pripravek na osnovi bacila (Bacillus thuringiensis).
- Pršice: pojavijo se v suhem in vročem poletju na spodnji strani fižolovih listov. Prvi znak so drobne svetle pike, ki pozneje pobledijo in se sušijo, pod njimi pa je tanka pajčevina.
- Bramor in ličinke fižolove koreninske muhe: poškodujejo posajena semena fižola in kaleče kalčke. Lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju.
Pobiranje in shranjevanje
Pobiranje stročjega fižola
Stročji fižol obiramo sproti, kot se razvijajo stroki, s čimer pripomoremo k boljšemu razvoju novih. Z nabiranjem mladih strokov spodbudimo rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. S pobiranjem stročjega fižola pričnemo 3 tedne po cvetenju.
Če obiramo večkrat, kar je pogosta praksa, obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod. Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra.
Pobiranje fižola za zrnje
Če fižol gojimo za zrnje, počakamo, da se stroki začnejo sušiti. Takrat je čas, da rastline porežemo in jih damo za kak teden na suh in zračen prostor. Pri pravih sortah za zrnje se stroki ne bi smeli odpirati. Ko so rastline suhe, jih lahko pohodimo in odberemo zrnje. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh, saj predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla.
Shranjevanje
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.