Zloženka predstavlja nove slovenske sorte navadnega fižola, ki jih je razvil Kmetijski inštitut Slovenije v okviru Programa žlahtnjenja fižola. Poudarek je na sortah, prilagojenih slovenskemu okolju, z visoko prehransko vrednostjo in odpornostjo na bolezni.
Predstavljene sorte
Predstavljene so naslednje sorte:
- KIS Amand - zgodnja sorta za stročje, rumeni stroki brez niti, visoka rodnost.
- KIS Marcelijan - sorta za zrnje, bogata z beljakovinami in mikroelementi.
- KIS Pavlin - sorta za stročje in zrnje, odporna in primerna za ekološko pridelavo.
- KIS Bogo in KIS Deodat - ekološki heterogeni material, prilagodljiv na stresne razmere, z raznolikimi lastnostmi.
Pomen fižola v prehrani in zgodovini
Fižol kot vrtnina in poljščina za pridelavo stročja, svežega ter suhega zrnja uspeva v zmerno toplih in vlažnih območjih sveta. Po obsegu pridelave suhega zrnja je na drugem mestu med stročnicami, daleč za sojo, v prehrani ljudi pa je prav gotovo po okusu najbolj priljubljena zrnata stročnica. V zadnjih stoletjih je bil steber prehrane naših prednikov, ki so lahko preživeli le z živili, ki so jih pridelali sami. Mešanje zrnja žit s stročnicami je pomenilo, da so v istem obroku zaužili več in bolj kakovostne beljakovine.
Izvor imena fižola
Zaradi strokov je rastlina v Evropi dobila ime po stročnici iz antičnih časov, ki so jo Rimljani opisovali kot 'phaseolus'. Veliko pozneje se je izkazalo, da je šlo za prehrano z vrstami iz botaničnega rodu Vigna (vinja), ki izvirajo iz toploljubnih subtropskih in tropskih območij Afrike in Azije. Suho zrnje različnih vrst vinje (črne, dolge, zlate, azuki, mungo in drugih) je v ponudbi evropskih trgovin za pripravo kalčkov, v zadnjih desetletjih pa se pojavljajo semena za setev, a jih nenatančni trgovski prevodi na etiketah imenujejo kar fižol. Rastline oblikujejo več kot pol metra dolge stroke, zrnje v strokih pa pri nekaterih vrstah dozori, pri drugih pa ne.
Domače sorte fižola - naravna in kulturna dediščina
Številne okusne sorte navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.) za zrnje in stročje, še posebej visokega, so rezultat skrbnega semenarstva naših prednikov, zato je treba tudi v prihodnje zagotoviti, da bodo lokalno uveljavljene sorte ostale v pridelavi in prehrani.
'Semenarna 22' - cenjena slovenska sorta
Ena takih sort je 'Semenarna 22'. Že desetletja ga pridelujejo v Savinjski dolini v hmeljskih žičnicah v času premene, med izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hmelja. Sorto visokega fižola 'Semenarna 22' so požlahtnili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Semenarni Ljubljana, in sicer z odbiro lokalne populacije savinjskega sivčka. Na slovensko sortno listo je bila vpisana leta 1975. Spada med ohranjevalne sorte, ki so pomembne za lokalno pridelavo in kot genski vir pri žlahtnjenju novih slovenskih sort fižola. Prodajalci in kupci na mestnih tržnicah ga imenujejo kar sivček, originalnega imena sorte skoraj ne poznajo. Območje zaščite sorte je Spodnja Savinjska dolina, nosilec zaščite sorte je Združenje pridelovalcev vrtnin celjske in koroške regije.
Pridelava visokega fižola 'Semenarna 22'
Potrebna opora
Pri pridelavi na vrtu je za sorto 'Semenarna 22' potrebna opora, to je čim daljša lesena palica. V čistem posevku ga sejejo ob rob vrta ali njive, pri večjem posevku upoštevajo razdaljo med preklami 80-120 cm in 50 cm v vrsti, kjer ob vsaki prekli dajo v jamico okoli 10 semen, globina setve pa je 3-6 cm.
Zatiranje plevelov in oskrba z vodo
Proti plevelom se na vrtu uporablja prekrivka iz slame, sena ali kopriv, kjer ni prekrivke, pa ročno ali na začetku rasti strojno okopavanje in osipavanje. Po potrebi v času suše namakanje ali zalivanje med vznikom, cvetenjem in polnjenjem zrna (vendar ne po rastlinah). Če je potrebno, na tla med rastline posujemo žagovino ali plast borovih iglic, ki odvrača polže.
Združena setev kot zgled trajnosti
Pri zasnovi združene setve na vrtu ali njivi je lahko opora tudi koruza, ki jo posadimo dva tedna pred fižolom, sredi aprila. Pri tem pazimo, da izberemo sorto (hibrid), ki bo čim višji in da koruze ne obremenimo z več kot dvema ali tremi rastlinami. Kot sosevek so sejali fižol s koruzo že ameriški staroselci in pozneje naši predniki, pri čemer so jima dodali še buče in jih imenovali tri sestre. Fižol se vzpenja po koruzi, buče s plazečimi stebli, listi in plodovi pa zmanjšujejo zapleveljenost s prekrivanjem tal med obema visokima rastlinama; fižol oskrbuje vse tri z dušikom. Trajnost z bogatenjem tal z dušikom, zmanjševanjem zapleveljenosti, okužb zaradi bolezni in poškodb zaradi škodljivcev lahko uporabimo tudi pri drugih zasaditvah na vrtu in njivi, ko namesto fižola lahko posadimo vinjo, namesto koruze sončnico, namesto buč pa krompir.
Pridelava fižola na hmeljiščih
Sorta 'Semenarna 22' je prilagojena na slovenske rastne razmere, glede višine rasti in rastne dobe pa ustreza pridelavi na sedem metrov visokih žičnicah na hmeljiščih. Najpogosteje jo sejejo v prvem letu premene, ki pa lahko pri daljši prekinitvi traja več let, ko kmetje sejejo pod žičnico koruzo, ječmen in druge poljščine. Pomen sivčka v pridelavi na hmeljiščih je prekinitev monokulture hmelja, izkoriščenost hmeljske žičnice in bogatitev tal z dušikom, kar zmore fižol podobno kot druge stročnice z vezavo zračnega dušika s pomočjo bakterij Rhizobium phaseoli, ki živijo v koreninskih gomoljčkih, katerih je največ v času cvetenja.
Posebnosti pridelave v hmeljski žičnici
Kmetje sadijo fižol sivček na začetku maja, in sicer ročno, tako da stresejo 10 do 14 semen v jamice, ki so v vrsti oddaljene od 50 do 70 cm, razdalja med vrstami pa je 240 cm. Od vrha žičnice do vsakega sadilnega mesta napeljejo polimerno vrvico enako kot za hmelj. Fižol se ovija po vrvici v smeri urinega kazalca. Zapleveljenost fižola zmanjšujejo z okopavanjem, enim do dvema osipavanjema, včasih pa tudi z vmesnimi posevki vrtnin ali krmnih poljščin.
Osnovne značilnosti sivčka so beli cvetovi, zeleni, nekoliko širši stroki dolžine 10 do 20 cm s približno 2 do 10 semeni bleščeče sive barve. Bolezni in škodljivce omejujejo z dovoljenimi pesticidi, vse bolj pa so pozorni, da različne oblike stresa zaradi neugodnih rastnih razmer blažijo z uporabo sredstev za krepitev rastlin, ki so nekatera, kot na primer Amalgerol, dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu.
Spravilo visokega fižola poteka konec oktobra, včasih še novembra z rezanjem vrvic s fižolovino; zrnje iz suhega stročja izluščijo z mlatilnico ali pa povozijo s traktorjem, potem pa ga strojno in ročno očistijo. Ročno prebiranje je domena starejših članov družine, ki izkoristijo čas za druženje in klepet. V mešanem posevku med hmeljem pridelajo od 1 do 2 ton zrnja fižola na hektar, v čistem posevku v žičnicah pa je pridelek od 2,5 do 5 ton/ha suhega zrna.
Kako nad fižolarja (Acanthoscelides obtectus L.)?
Potrebno je skrbno semenarstvo: zdravo seme in dovolj širok kolobar. Samice fižolarja v času dozorevanja stroka odložijo vanj jajčeca, se iz njih razvijejo ličinke, ki se zabubijo v zrnje. Če shranjujemo zrnje pri sobni temperaturi, se razvoj fižolarja nadaljuje z levitvijo bube v hroščka, ki povzroča luknjice. Samice, ki se razvijejo v skladišču, odlagajo jajčeca na in med fižolova zrna vse do temperature 8 °C. Pomembno je, da suhe stroke čim prej oluščimo, zrnje damo za 2 do 3 dni v zamrzovalnik pri temperaturi -18 °C, pozneje pa shranjujemo v suhem in hladnem prostoru. Za večjo obstojnost suhega zrnja pri shranjevanju se biodinamiki in nekateri vrtičkarji ravnajo po koledarju Marije Thun, ko ga pospravljajo na dan za plod.
Globalizacija in pridelava fižola
Globalizacija svetovnega gospodarstva je spremenila razmerje med pridelavo in samooskrbo. Veliki svetovni ponudniki (Kitajska, Indija, Mehika, Turčija) pokrivajo potrebe po fižolu, ko ga po nizki ceni prodajajo tam, kjer so ga nekoč pridelovali sami. Organizacija združenih narodov je leta 2016 opozorila na lakoto, ljudi na robu preživetja, ki se morajo z malo denarja nasititi, po drugi strani pa tudi na ljudi v bogatejših državah, ki imajo zdravstvene težave zaradi preobilnih mesnih obrokov, preveč sedenja in premalo gibanja.
Smernice za pridelavo fižola
- Pred setvijo nizkega stročjega fižola spremljamo dolgoročno vremensko napoved. Samo v primeru toplega maja ga sejemo konec aprila. Če bo začetek maja hladen, je dobro, da setev premaknemo in ne hitimo, saj se to ne obrestuje. V maju sejemo tudi nizke zrnate sorte, ker bo tako manj bolezni. Fižol je bolj občutljiv, če ga sejemo v hladna tla in s prehitevanjem nič ne pridobimo. Če želite prehitevati s pridelkom, si vzgojite sadike.
- Neenakomeren in slab vznik fižola lahko preprečimo z izbiro kakovostnega semena. Domače seme, ki je pridelano v mokrem letu, ima več težav z boleznimi, pričakujemo lahko tudi težave pri kalitvi. Pri izboru kupljenih sort smo pozorni na blagovno znamko, saj je kakovost semena v Sloveniji zadnjih letih zelo padla.
Nizki fižoli
- ČUDO PIEMONTA - nizek fižol za strok in zrnje. Uživamo lahko stroke in zrnje. Pobiramo ga 55 do 60 dni po setvi. Vijolično marmorirani stroki se pri kuhanju obarvajo rumeno. Seme je marmorirano. Dobro uspeva v mokrem ali suhem poletju, kar je zelo dobra lastnost.
- MY ARIANA - zelo zgoden nizek stročji fižol. Ima zelene, ploščate stroke, ki niso nitasti. Zelo zgodnja sorta, ki jo pobiramo 50 dni po setvi. Okusen, aromatičen, rahlo sladek strok je ploščat, svetlo zelene barve, dolžine okrog 15 cm in širine 2 cm.
- CANADIAN WONDER - nizek fižol za zrnje za različne jedi. Odličen, zelo okusen fižol za zrnje, ki je temno rdeče barve in ledvičaste oblike. Pobiramo ga 70 do 80 dni po setvi. Stroki so takoj nitasti in niso primerni za uporabo. Uporablja se za pasulj, pripravo mehiških in drugih fižolovih jedi.
- Visokega fižola nikoli ne sejemo v aprilu, saj bo razvil preveč listja, cvetel pa ne bo. To velja za vse nižinske lege, na Primorskem in toplejših krajih sejemo, ko to dopuščata vreme in temperatura tal. Ta vrtnina začne cveteti, ko se dan krajša in nič ne pomaga, če prehitevamo s setvijo. Zaradi prekomerne listne mase bo bolj dovzeten za bolezni, saj je nasad manj zračen. Visok fižol obvezno sejemo v mesecu maju.
Visoki fižoli
- GOLDMARIE - visok stročji fižol (MASLENEC), tudi za zrnje. Zelo zgodnja sorta, stroki niso nitasti. Pobiramo jo 80 dni po setvi. Ta sorta fižola je primerna tudi za zrnje. S pridelkom nas nagradi v suhem ali mokrem poletju.
- LINGUA DI FUOCO »EXTRA« - visok fižol za zrnje (ČEŠNJEVEC). Zgodnja, tradicionalna evropska sorta, zelo bujne rasti (visoka). Zrnje pobiramo 85 do 90 dni po setvi. Ta sorta fižola je zdrava in dobro rodi. Strok je dolg okrog 23 cm in rdeče barve.
- Pri gojenju fižola se izogibamo gnojenju s hlevskim gnojem, gnojevko ali gnojnico. Strogo je prepovedano gnojenje z mineralnim gnojilom, ki vsebuje dušik. Nizek fižol prenaša samo 2 do 5 litrov preperelega komposta na m² ali četrtino organskih gnojil v obliki pelet. Visok fižol ima bujno rast in potrebuje več hranil. Za dober in zdrav pridelek se izogibamo dušičnim gnojilom.
- Preprečite pregosto setev fižola, da ohranite zračen in zdrav nasad. Visoka zračna vlaga v nasadu je predpogoj za razvoj bolezni. Visok fižol sadimo na razdaljo 1,5 m med dvema vrstama. V vrsti pa naj bo razdalja 70 do 80 cm.
Uporaba fižola v kulinariki
Fižol za stročje uporabljamo v solatah, fižolovih enolončnicah in drugih jedeh. Zelo okusna je fižolova juha, fižolova mineštra, fižolov namaz in številne druge jedi. Fižol za zrnje uporabite za pasulj in kuhanje.
Sorte blagovne znamke Royal Seeds
Fižoli (25 sort) blagovne znamke Royal Seeds so stare evropske sorte, različnih oblik in barv zrna ter zelo okusnih rumenih in zelenih strokov. Za nizek stročji fižol izberite sorti ČUDO PIEMONTA in MY ARIANA. Prva sorta je primerna tudi za zrnje. CANADIAN WONDER je zelo okusen nizek fižol za zrnje. GOLDMARIE je zelo zgodnja sorta visokega fižola (MASLENEC), ki je primerna za stročje in zrnje.
Gojenje visokega fižola
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel, tudi do 3 metre in več. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhove. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah.
Ker je visoki fižol bolj toploljubna rastlina, ga sejemo, ko preneha nevarnost slan, v prvi polovici maja. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrsti, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično. Če pa kole postavimo naknadno, je lahko v maju celotna greda pokrita s kopreno. Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo niso opazili nobene razlike.
Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo izkoristimo za spomladansko solato. Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo. Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu.
Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo. Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
Tako kot pri nizkem, imamo tudi pri visokem fižolu vrsto različnih izzivov. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav. Na listih se lahko pojavijo črne uši. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost.
Spravilo in shranjevanje
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo. Shranjujemo ga enako kot nizki fižol.
Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
