Biskvitno Testo: Osnova Sladic in Njegove Energijske Vrednosti

Biskvitno testo je klasika, ki jo pozna vsak, ki je kdaj pekel torto, sadni kolač ali rolado. To ni le običajno testo - to je osnova, na kateri sloni nešteto priljubljenih sladic. In prav zato je tako pomembno, da ga znamo pravilno pripraviti.

Tematska fotografija biskvitnega testa, ki prikazuje teksturo

Značilnosti biskvitnega testa

Za razliko od drugih vrst testa biskvit ne vsebuje maščobe - nobenega masla, nobenega olja. Njegova rahločutnost temelji izključno na zraku, ki pride vanj med stepanjem jajc. Natančneje, gre za emulzijo, kjer beljaki ustvarijo peno in se spojijo z rumenjaki in sladkorjem, medtem ko moka daje telesu strukturo.

Moderna kuhinja prinaša ne le nove naprave, ampak tudi boljše razumevanje, kaj pravzaprav naredi biskvitno testo rahlo, prožno in hkrati nežno. Naše babice so že imele svoje trike - bodisi z ročnim metličkom bodisi z dodajanjem nekaj kapljic limoninega soka k snegu.

Razlike med biskvitom za torto in pekač

Ključna razlika med biskvitnim testom za torto in tistim, ki se peče na pekaču za sadne kolače ali rolade, je predvsem v debelini in končni strukturi. Na pekač se testo vlije v tanjši plasti, zato bi moralo biti bolj voljno, da se ne lomi.

  • Biskvit za pekač: Ta tip kolača je idealen način, kako začeti - biskvitna plast mora biti dovolj trdna, da prenese sadje, a hkrati nežna in voljna. Najboljše biskvitno testo za pekač ni nujno najbolj zapleteno, nasprotno - čim enostavnejše, tem bolje.
  • Biskvit za torto: Medtem ko je lahko biskvit za pekač malo bolj ohlapen, biskvitno testo za torto potrebuje trdnejšo strukturo in večji volumen. To se doseže bodisi z večjo količino jajc, bodisi z dodajanjem škroba, morda malo pecilnega praška, če se ne želite zanašati le na stepanje.

Priprava biskvitnega testa

Klasično razmerje sestavin je 1:1:1 - torej enak delež jajc (po teži), sladkorja in moke. Če uporabite 4 jajca, naj ima vsako približno 55 g, torej skupaj 220 g.

Postopek priprave

  1. Najprej se stepejo beljaki s ščepcem soli do trdega snega.
  2. Sladkor se dodaja postopoma, da sneg ne pade. Nastane sijoča, trdna pena.
  3. Nato se vmešajo rumenjaki.
  4. Nazadnje se previdno vmeša presejana moka. Če testo mešate preveč energično, se sneg zruši in rezultat bo gost.

Enostaven vanilijev biskvit [samo 3 sestavine] Recept za preprost biskvit

Nasveti za popoln biskvit

Kaj torej loči povprečen biskvit od resnično odličnega? Prvič, način, kako stepamo jajca. V nekaterih receptih se uporabljajo cela jajca, ki se stepajo s sladkorjem v vodni kopeli. V domačih razmerah pa je bolj praktično ločiti jajca in posebej stepsti sneg - nastane stabilnejša struktura in večja gotovost, da se testo ne zruši.

Pomembna je tudi temperatura sestavin - jajca naj imajo sobno temperaturo. Ne pozabimo tudi na pravilno mazanje pekača. Najpogostejša napaka je uporaba masla in moke, ki lahko preprečita, da bi testo pravilno naraslo. In seveda je tu še peka.

Pečico je treba predgreti - biskvit potrebuje stabilno temperaturo, idealno okoli 170-180 °C. Če odpirate vrata v prvih 20 minutah, tvegate, da testo pade.

Lucija, mamica dveh otrok iz Plzna, ki je prvič pekla rojstnodnevno torto, je potrdila, da je kljub začetnim strahovom, s počasnim in previdnim dodajanjem moke, biskvit izpadel čudovito: "Torta ni bila le lepa, ampak tudi rahla kot oblaček."

Univerzalnost biskvitnega testa

Biskvitno testo je neverjetno univerzalno. Ena osnova, in toliko različic!

  • Želite svežo poletno sladico? Specite plast na pekaču, premažite jo s skuto in posujte z malinami.
  • Načrtujete rojstnodnevno torto? Pripravite okrogel korpus in ga preložite s sadjem in smetano.
  • In kaj pa rolada za nedeljsko kosilo?

Kot je nekoč dejal slavni francoski slaščičar Pierre Hermé: „Osnova je vse. Kdo obvlada osnovo, obvlada vse drugo." In pri biskvitu to velja dvakrat.

Energijska vrednost in hranila

Človek potrebuje energijo za vzdrževanje telesne temperature in za vse procese, ki potekajo v telesu. Termin energija razumemo kot kemično energijo, ki jo telo dobi s presnovo zaužite hrane. Količina energije v hrani in pijači je izražena v kilojoulih (kJ) ali s kilokalorijami (kcal) (1 kJ = 0,24 kcal; 1 kcal = 4,2 kJ).

Energijo telesu zagotavljajo predvsem makrohranila: največ jo vsebujejo maščobe (37 kJ (9 kcal) na en gram maščobe), beljakovine in ogljikovi hidrati pa jo na gram vsebujejo 17 kJ (4 kcal). Veliko energije vsebuje tudi alkohol, ki pa ga zaradi škodljivega vpliva na telesno rast, razvoj in regeneracijo, ne prištevamo med hranila. En gram alkohola pri oksidaciji sicer sprosti 7 kcal (29 kJ).

Infografika o energijskih vrednostih makrohranil

Potrebe po energiji

Potrebe po energiji so med ljudmi zelo različne, kar predstavlja tudi osnovno omejitev posploševanja prehranskih priporočil. Na to vpliva življenjsko obdobje, lastne potrebe telesa (govorimo o stopnji bazalnega metabolizma) ter potrebe zaradi telesne aktivnosti. Povprečen obseg fizične aktivnosti tekom dneva se izraža s t.i. stopnjo telesne aktivnosti (physical activity level, PAL). Pri večini prebivalcev se takšna stopnja (PAL) giblje med 1,2 in 2,4.

Energijska potreba za bazalni metabolizem (lastno delovanje telesa) je definirana kot povprečna energijska potreba človeka v popolnem mirovanju, 12 do 18 ur po zadnjem zaužitem obroku, v prostoru s temperaturo 20°C. Poleg osnovnih energijskih potreb za lastno delovanje telesa, pa dodatno potrebujemo tudi energijo za vse fizične aktivnosti in napore. Na splošno se priporoča vnos okoli 2000 kcal na dan.

Dodatne potrebe:

  • Nosečnice: V drugem trimesečju potrebujejo dodatek 1046 kJ (250 kcal)/dan, v tretjem trimesečju pa dodatek 2092 kJ (500 kcal)/dan (dodatek je neodvisen od vsakokratne vrednosti PAL). Te vrednosti dodatkov veljajo za ženske, ki so imele normalno težo pred nosečnostjo, glede na priporočljiv prirast teže v nosečnosti (12 kg do konca nosečnosti) in nezmanjšano telesno dejavnostjo.
  • Polno doječe matere: Do 6. meseca potrebujejo dodatek 500 kcal/na dan (dodatek je neodvisen od vsakokratne vrednosti PAL).

Energijska in hranilna gostota živil

Ključen del uravnotežene prehrane je, da je vnos energije s prehrano uravnotežen s količino energije, ki jo telo porabi. Pomembno je, da dnevno telesu zagotovimo primerno količino energije, ki je usklajena s porabo energije. Če je prehranski vnos energije višji od porabe v telesu, se ostanek energije v telesu shranjuje v obliki maščobnega tkiva. Če je vnos energije manjši od porabljene energije se za zadostno tvorbo energije v telesu najprej začnejo porabljati omejene zaloge ogljikovih hidratov (predvsem glikogena) v mišicah in jetrih (tudi npr. ob športnih aktivnostih).

Energijska gostota živila nam pove število kilokalorij na 1 gram živila oz. obroka. Priporočljiva energijska gostota obrokov za normalno hranjenega človeka je med 1 in 1,5 kcal/g (4,2 do 6,3 kJ/g). Obroki z energijsko gostoto preko 2,5 kcal/g (10,5 kJ/g) ob neuravnoteženosti s porabo (pomanjkanje telesne aktivnosti), predstavljajo dejavnik tveganja za nastanek prekomerne telesne mase in debelosti.

Hranilna gostota živila je definirana kot količina hranilne snovi (v gramih, miligramih, mikrogramih) na energijsko enoto (na 1 MJ oziroma na 1 kcal) in nam pove, kolikšno količino določenih hranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov ali elementov oziroma drugih snovi) vsebuje določeno živilo ali določena vrsta hrane na enoto energije. Med hranilno gosta živila/hrano spadajo tista, ki vsebujejo pomembne količine vitaminov, mineralov in ostalih biološko pomembnih snovi na relativno malo količino energije. Uravnotežena prehrana naj bi vsebovala čim več živil z visoko hranilno gostoto.

Najbolj priporočljivo je uživanje živil z nizko energijsko gostoto in visoko hranilno gostoto, kot je npr. grah, ki vsebuje veliko koristnih hranil, hkrati pa ima relativno nizko energijsko vrednost. Primer energijsko bogatega živila je krof z marmelado, saj vsebuje obilico maščob in sladkorja.

Primer recepta za sočen biskvit s pudingovo kremo

Če suhe torte, ki jih je treba med jedjo poplakniti s čajem, niso po vašem okusu, se boste v to poslastico zaljubili v hipu. Sočen biskvit tvori popolno osnovo, ki jo čudovito dopolnjuje kremasta plast pudinga.

Sestavine za biskvit:

  • jajca
  • sladkor
  • moka
  • pecilni prašek
  • kakav v prahu
  • olje
  • vrečka vanilijevega sladkorja
  • 3/4 vrečke pecilnega praška

Postopek:

  1. Pečico segrejemo na 180 °C.
  2. Začnite s pripravo biskvita. Jajca stepajte s sladkorjem, dokler ne dobite goste, svetle pene.
  3. Postopoma vmešajte presejano moko, pecilni prašek, kakav v prahu in na koncu dodajte olje.
  4. Maso vlijemo v primerno velik pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko.
  5. Biskvit pečemo v ogreti pečici 20-25 minut.
  6. Medtem ko se biskvit peče, pripravite kremo iz pudinga. V mleko vmešajte puding v prahu in sladkor ter kuhajte, dokler se ne zgosti. Pudingovo kremo enakomerno razporedite po biskvitu in torto za 30 minut postavite v hladilnik.
  7. Medtem stepite smetano s sladkorjem v prahu, da se oblikujejo čvrsti vrhovi, nato pa nežno vmešajte skuto. To zmes razporedite po plasti pudinga.
  8. Torto v hladilniku hladite še vsaj 2 uri.

Hranilne in energijske vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja.

tags: #energijske #vrednost #biskvitno #testo