Proučevanje in implementacija elaborata za preprečevanje in zmanjševanje emisij delcev iz gradbišč je ključnega pomena za varovanje okolja in zdravja ljudi. Ta elaborat je pripravljen na podlagi relevantne zakonodaje in določa smernice za ravnanje z gradbeno mehanizacijo, gradbenimi odpadki ter za izvajanje ukrepov proti prašenju. Predstavlja Prilogo I, ki določa konkretne ukrepe.
Pravna podlaga in obseg elaborata
Elaborat je bil pripravljen na podlagi drugega odstavka 19. člena in 115. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl.) ter 3. člena v prvem odstavku 1. točke Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Uradni list RS, št. 21/11). Določbe 4., 5., 7., 9. in 10. člena so še posebej pomembne za določanje pravil in obveznosti.
Za motorje, za katere je bila pridobljena homologacija po 1. januarju 2017, se označevanje motorjev opravlja v skladu z Uredbo (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016. Ta uredba določa zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal ter homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo. Pomembno je tudi upoštevati spremembe te uredbe, vključno z Uredbo (EU) 2021/1068 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021, ki obravnava posledice krize zaradi COVID-19 v zvezi s prehodnimi določbami za določeno mehanizacijo.
Vsebina elaborata in obveznosti investitorja
Vrste gradbene mehanizacije in ukrepov
Elaborat mora podrobno navajati in opisati:
- vrste gradbene mehanizacije in drugih naprav na motorni pogon z notranjim zgorevanjem, ki se bodo uporabljale na gradbišču, ter o izpolnjevanju zahtev iz 4. in 5. člena.
- vrste gradbene mehanizacije in drugih naprav, ki se bodo uporabljale na gradbišču in katerih uporaba povzroča izrazito emisijo delcev, ter o izpolnjevanju zahtev iz 6. in 7. člena.
- vrste ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje prašenja iz 6. in 7. člena.
Obveznosti investitorja pred in med gradnjo
Investitor mora pred začetkom gradnje zagotoviti izdelavo elaborata in zagotoviti, da izvajalec pregleda elaborat ter ga uskladi z določbami od 4. do 8. člena. Pomanjkljiva navedba ali pomanjkljiv opis gradbene mehanizacije in drugih naprav, ki se bodo uporabljale na gradbišču v skladu s 4. do 7. členom, ali pomanjkljiv opis ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje prašenja, ki se bodo izvajali na gradbišču v skladu s 6. in 7. členom, ni dopustna.
Med gradnjo mora investitor ob spremembah zagotoviti, da izvajalec elaborat po potrebi dopolni v primeru, da gre za uporabo drugačne gradbene mehanizacije in drugih naprav, ki bodo na gradbišču, za drugačne ukrepe proti prašenju ob rušenju oziroma razgradnji objektov ali za drugačno ravnanje z gradbenimi odpadki. Pri tem mora elaborat ostati skladen z določbami od 4. do 8. člena.
Investitor mora elaborat skupaj s kopijami izjav iz drugega odstavka 5. člena te uredbe in izjavami iz tretjega odstavka 5. člena predložiti pristojnim organom.
Ukrepi za preprečevanje emisij delcev in ravnanje z odpadki
Prepoved obdelave gradbenih odpadkov brez ustrezne opreme
Na gradbiščih je prepovedano gradbene odpadke ali mineralne surovine obdelovati s postopki drobljenja, lomljenja ali mletja z napravami, vključno s premičnimi napravami za obdelavo gradbenih odpadkov, razen če so te naprave ustrezno opremljene za zajem in čiščenje izstopnega zraka. Alternativno se morajo na vseh transportnih trakovih in izstopnih odprtinah stalno uporabljati samodejno vodene naprave, ki proizvajajo vodno meglico ali vodno zaveso, ali pa se voda uporablja neposredno v postopkih obdelave.
Pravila ravnanja z zemeljskim izkopom
Z gradbišča se ne sme prašiti, saj je tako mogoče preprečiti morebitno prenašanje onesnažene zemlje. Vsaka zemlja, ki jo izkopljemo, je odpadek, ki ga je treba oceniti. Omenjena uredba investitorjem omogoča, da zemeljski izkop, ki ima manj kot 30.000 kubičnih metrov in ni nevaren odpadek, spet uporabi na istem ali kakšnem drugem svojem gradbišču. Ker za odpadke veljajo drugačna pravila kot za tla, zemljina, polna težkih kovin, ni nujno nevarni odpadek. Brez okoljevarstvenega dovoljenja, če je investitor isti, lahko takšen izkop neovirano potuje po različnih gradbiščih.
Primer dobre prakse: sanacija vrtca Ringa raja v Celju
Podjetje Inkaing je pri sanaciji vrtca Ringa raja v Celju uvedlo stroge varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja onesnažene zemlje. Postavili so visoke protiprašne ograje, skrbijo za čistost tovornjakov, zemljina, čezmerno onesnažena s težkimi kovinami, je na tovornjakih pokrita. Njen končni cilj je kamnolom v Andražu nad Polzelo, trenutno pa pokrita čaka na dodatne analize v zbirnem centru družbe Simbio.
Izzivi in pomanjkljivosti
Na sestanku s starši pred sanacijo vrtcev v Celju, ki ga je vodilo ministrstvo za okolje in prostor (Mop), je Helena Grčman z Biotehniške fakultete UL opozorila na problematično ozadje gradbenih del v Celju: "Večina mesta je postavljenega na industrijskih odpadkih. Ko so gradili infrastrukturo, hiše, bloke … so za nasutje uporabljali material iz industrije. Zato je tudi vsaka meritev drugačna."
Mestna občina Celje gradi na več lokacijah (parkirišče ob Savinji, nasipavanje gradbišča za severno vezno cesto, priprava gradbišča za gradnjo stanovanjske soseske v Dečkovem naselju). Kljub temu tovornjaki pogosto niso pokriti, visokih protiprašnih ograj ni oziroma so le na delih gradbišč. Občina je sicer zapisala, da imajo v pogodbah z izvajalci določeno, da je izvajalec del dolžan skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki pri gradbenih delih, na gradbišču hraniti ali začasno skladiščiti odpadke ločeno po vrstah gradbenih odpadkov. Vendar ostaja vprašanje, ali so pri oceni izkopa naredili tudi analize vsebnosti težkih kovin.
tags: #elaborat #preprecevanja #in #zmanjsevanja #emisije #delcev