Tropsko sadje je zagotovo eden izmed razlogov, zakaj morate dati na spisek eno izmed azijskih držav. Empirično sva ugotovila, da ima Tajska največ izbire, Bali ji je tik za petami, dobro izbiro pa imajo tudi ostale države JV Azije ter Indija. Koreja že malce škripa, vsaj po razmerju količina-cena, na Japonskem pa si sadje privoščijo samo bogataši. Sadje v Aziji se razlikuje od države do države, največ izbire in najbolj ugodne cene pa boste sigurno našli na glavni tržnici v mestu. Tropsko sadje vas čaka, rumeno, zeleno, oranžno in celo rdeče.
Mango: Kralj tropskega sadja
Vrst manga je skoraj 400, a za nas nevedneže bo mango vedno samo - mango. Včasih na narezane trakce trdega in kislega zelenega manga natresejo sol in čili in ga grizljajo za malico, nama pa je najljubši tisti rumen in sladek. Nekatere vrste imajo okus po korenčku (rumeni ovoj in močno oranžno meso), nekateri pa rahlo po kokosu (rdeči in nekateri oranžni). Se vam zdi, da mango in riž ne gresta skupaj? Na Tajskem poskusite mango sticky rice, kjer je sladek mango postrežen s kepico sticky riža in prelit s kokosovo omako.
Pitaja (Dragon Fruit): Lepota, ki (morda) ne ustreza okusu
Midva rada praviva, da je dragonfruit kot Kim Kardashian: zelo lep za pogledat, ampak notranjost pa šepa. Skoraj fluorescentno roza ovoj skriva snežno belo meso z majhnimi črnimi semeni. Ko ga prenehaš občudovati in daš en košček v usta pa … razočaranje. Okus ima resnično po ničemer, je pa vsaj osvežilen in rahlo sladek. Roza verzija je zelo podobnega okusa in samo tolažim se, da je vsa ta vijolična barva vsaj zelo zdrava, saj so antioksidanti navadno zelo močno obarvani v rastlinah.
Limeta: Azijski ekvivalent limone
Limeta je azijski ekvivalent limoni. Tam to zelo ločijo in če slučajno kje rečete lemon juice, vas bodo samo začudeno pogledali. Ne, limone so zelo redke, razen na Japonskem. Limete so zelo pogoste, zelo ugodne ter meni še boljšega okusa kot limone. Tudi, če v restavracijah ne bodo imeli sadnih sokov, se skoraj vedno najde kakšna limeta za ožet.
Mangostin: Neodkriti zaklad Azije
Mangostin je kar težko opisati, ker ni ničemur podoben! Temno rdeča trda kroglica s simpatičnimi okroglimi zelenimi listki skriva snežno bele česnom podobne sadeže. Eden je navadno večji od drugih, rado pa se zgodi, da je preveč zrel. Ko izbirate mangostin, preglejte sadež, da nima rumenih pikic po lupini. Vedno sva mislila, da imajo manjši sadeži slabši okus, pa sva ugotovila, da ni res. Tudi majhni sadeži so super okusa, ki spominja na borovnico.
Rambutan in Longan: Sladki sorodniki ličija
A si predstavljate ta medel okus? Nekako nam je vsem poznan liči, njegovega kosmatega brata pa nihče ne pozna. No, ličija nisva videla skoraj nikjer, rambutan pa dobila skoraj vedno. Okus je zelo podoben, sladko meso okrog koščice, ki vam rada spusti svoj olup. Olupi se enostavno z rokami, samo najti morate šiv na lupini. V isto družino spada tudi longan, ki ima rumeno lupino in poseben sadež, okus pa je malce bolj grenak. Podoben rambutanu, le da je sadež malce bolj grenak. Ali pa sladek. Ali pa kisel. V bistvu longana in langsata sploh ne ločim po izgledu. Zunanjost je svetlo rumena, težje se lupi.
Pomelo: Najljubši citrus
Joj, spomnim se, ko so bili še tolarji in je bilo pomelo visokih 700 SIT. Ogromno za tisto malo sadeža, ki ga ostane po lupljenju debele lupine. V Aziji ne bo imel tistega svetlečega sloja, ki ostane na rokah po lupljenju (najbrž škropiva). Pomelo je moj najljubši citrus. Je rahlo grenak, ampak ne toliko, da bi te stisnilo. Te ogromne krhlje se da tako lepo olupiti, celica pa kar hrskajo, da skoraj nadomesti čips ob gledanju filma.
Ananas in Banana: Sladke poletne dobrote
Noro sladki, medeni ananasi. In zelo luškani mini ananasi v velikosti pomaranče. Pravijo, da ko enkrat poskusiš prave banane, ne moreš več jesti naših. No, s tem se ne bi mogla 100% strinjati, je pa res, da so tukaj banane tako polnega okusa, da so res že sladica.
Avokado: Več kot le sadje
Avokado je v bistvu sadje, zato je tudi prišel na ta seznam. Zunanjost sadeža je velikokrat neenakomerna, pikasta in taki avokadi so najbolj okusni. Za razliko od avokadov, ki se jih dobi pri nas, nisva imela težav z gnitjem (mogoče je pri nas težava umetno zorenje s plinom etilen oksidom) in tudi že zreli sadeži so lepo čakali v hladilniku. Avokado je poln zdravih maščob in baje bi moral človek pojesti vsaj enega na dan. Ha, z lahkoto!
Papaja: Eksotična poslastica
Sadež svetlo do močno oranžne barve in zanimive, malce mokaste strukture je najboljše jesti, ko je zelo zrel. Navadno rastejo skoraj na vsakem vrtu, zato so cene nizke. Midva jo najraje pokapava s sokom limete in pojeva za obilno malico. Papajina semena rahlo pečejo in ponekod jih uporabljajo tudi v kuhi.
Guava: Morda ne tako slastna, a vredna poskusa
Priznam, da guave nisva velikokrat jedla. Ne da se je dobiti tako enostavno pa tudi okus ni takoooo slasten, da bi si je človek tako zelo želel. Meso je belo ali svetlo roza, mokaste strukture, okus pa malo spominja na hruško. Ima precej velike okrogle koščice, ki včasih motijo pri jedi. Ko sva bila na Baliju, sva na verandi vsako jutro odkrila kakce polne kroglic in se spraševala, kaj je to čudo. No, ugotovila sva, da so to kakci netopirjev, ki zelo radi jedo guavo.
Durian: Kralj sadja z močnim vonjem
Oh, durian. <3 Ne vem, kaj je na tem sadežu, ampak povzroči lahko tako obsesijo kot čokolada (najbrž zaradi močnega okusa ter vsebnosti maščob in sladkorja). Midva vedno pregledava, če je v sezoni in kje ga lahko dobiva.
Lubenica: Osvežitev s pridihom nostalgije
Lubenica me spomni na morje v Istri. Tiste votle, trde in noro sladke so naaaajboljše. Samo pazi, ker boš hodil lulat še cel večer. V Aziji je veliko nisva jedla ravno zaradi tega, ker lubenice niso čisto dosegale najinega spomina. Pa še toliko bolj zanimivega sadja je bilo.
Jabolko v Aziji: Hrustljavo in vodeno
Na prvi pogled je res podobno jabolku, ampak bolj hrustlja in vsebuje ogromno vode. Ima zelo medel okus in če ni dovolj zrelo, znajo tanini zategniti v ustih. Načeloma je zelo drago, zato ga pojeva samo, če nama ga kdo podari.
Jackfruit: Velikan s sladkim vonjem
Na začetku sva ga zmotno enačila z durianom, ker ima podobno obliko sadeža (manjše bodice, zraste lahko veliko večji) in nekatere note vonja res spominjajo na durian. No, jackfruit je veliko manj smrdljiv, zelo sladek in aromatičen. Včasih ga domačini celo skuhajo v jed, nama pa je najboljši kar surov. Okus ima nekje med durianom in ananasom.
Soursop: Tropska poslastica za žejo
Meni se zdi, da bi to sadje lahko potegnila ven iz svoje halje Khaleesi Luna iz Game of Thrones in ga dajala svojim zmajem. 😀 Svetlozeleno-rjave barve, sestavljenih iz velikih lusk, ki se skoraj odlomijo, če je sadež prave zrelosti. Malce spominja na manjšo verzijo soursopa, tudi po okusu, le da ta ni kisel, ampak prijetno sladek. Sadež, večji kot dlan, je v notranjosti snežno bel in ima kremno vlakninasto meso okrog mnogo črnih koščic. Okus ima kislo-sladek, kar pomeni, da je super za osvežitev. Midva sva ga noro rada pila v dragonfruit-soursop soku na Baliju, ker ga je kot sadež težko jesti, saj ga ne moreš utrgati ali narezati (in nastane tak en velik poc).
Salak (Kačje sadje): Zanimiva tekstura in okus
Lupina tega sadja spominja na kačje luske, zato tudi tako ime. Sadje, ki je super za na pot, ker je čvrsto, se lepo lupi in ne pušča tekočin. Sadež izgleda kot večji česen, je svetlorumene barve, okus in vonj pa rahlo spominjata na ananas.
Kokos: Več kot le mleko
Mnogi svežega kokosa ne marajo, ker smo že od malega navajeni kokosovega mleka, ki je mlečno belo in sladko. Kokosov sadež sestavljata kokosova voda, ki je prozorna in res malce hecnega okusa (dokler se ga ne navadiš), vsebuje pa izjemno dobre sestavine, kot so elektroliti in minerali (v vojnah so jo uporabljali namesto transfuzije). Drugi del je kokosovo meso, ki je tisti ‘pravi’ kokos - okusen in masten.
Starfruit (Karambola): Osvežujoče kiselkast citrus
Nekaj časa je bil starfruit Micevo najljubše sadje, saj ni sladek, ampak osvežilno kislekast. Ima pet krakov in v Indiji so naju naučili, da moraš najprej spraviti dol nitko iz kraka (po celi dolžini), potem lahko sadež narežeš na krhlje, ki imajo obliko zvezde.
Pasijonka: Eksplozija okusa
Oh, pasijonka. To pa je eksplozija okusa v tako malo sluzaste vsebine. Obstaja v (vsaj) dveh vrstah. Ena ima bledo rumeno zunanjost in ima svetlo rumeno notranjost - ta je bolj sladka. Druga pa je močno vijolična zunaj in ima oranžno notranjost - ta je kisla. Obe vsebujeta ogromno koščic, ki nekatere motijo, jaz pa jih vse pogrizem, da pojem tudi kvalitetne stvari, ki se nahajajo v koščicah.
Eksotično sadje pri nas: Od kod prihaja in kako ga izbrati
Mnogi tropski sadeži so v zadnjem desetletju postali že del stalne ponudbe sadja tudi pri nas. Poleg manga, pomela, avokada se občasno pojavijo v bolje založenih trgovinah še kakšni manj znani sadeži, ki jih velja pokusiti. Sadje, ki prihaja od daleč, je lahko zares brez okusa, saj ga poberejo še nezrelega, da uspe zdržati dolgo pot do nas in ohrani dokaj lep videz. Tak primerek ne bo ravno dober način spreminjanja mnenja. Lahko pa - seveda - tudi pri nas že dobimo eksotično sadje, ki je obrano zrelo in polno okusa, samo treba je znati poiskati.
Num num (Carissa macrocarpa): Manj znana afriška poslastica
Num num (Carissa macrocarpa) je eno izmed afriških imen manj znane rastline z užitnimi plodovi. Angleško ji pravijo natal plum, po eni izmed južnoafriških provinc (sliva iz Natala). Num num vsebujejo precej vitamina C, kalcija, magnezija in fosforja. Dobro uspeva v deželah s sredozemskim podnebjem, celo na slanih tleh blizu morske obale.
Sadje in zelenjava: Ključ do zdravja
Sadje in zelenjava sta nepogrešljiv gradnik uravnotežene mešane prehrane. Pomembna sta za ohranjanje zdravja. Vedno znova nam ponavljajo, da je sadje - po navadi mu ob bok postavijo še zelenjavo - nepogrešljiv gradnik uravnotežene mešane prehrane. Kaj pa, če sadja res ne maramo? Najbrž se je dobro vprašati, zakaj je tako. Smo poskusili različne vrste sadja? Res ne maramo vsega, kar sodi v to skupino? Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, je znan slovenski pregovor. Pa smo res poskusili ugrizniti v sočno, zrelo, domače jabolko ali se samo spomnimo, da nam nekje v otroštvu okus ni bil všeč. Okus se zagotovo spreminja, zato velja poskusiti še enkrat. In še enkrat … Pravijo, da vsaj petkrat. Če vas jabolko ne prepriča, si privoščite drugo lokalno sadje, ki je polno okusa. Pojdite na najbližjo kmetijo, ki ponuja tovrstne dobrote, in si privoščite najboljše domače primerke. Čudovite barvite maline, sočne rdeče jagode, zrele sladke marelice, kaki, ki se je dovolj dolgo medil … Morda boste vendarle spremenili mnenje. Pri nas je izbire dovolj.
Sezonsko sadje v Sloveniji
Sledijo najbolj zgodnje češnje ter drugo koščičasto sadje, kot so marelice, breskve in nektarine. Sočasno z njimi zori večina jagodičja. Kmalu zatem dozorijo prve hruške in slive, v začetku avgusta pa lahko že zagrizemo v prva jabolka. Večina zimskih hrušk in jabolk dozori septembra, predvsem slednje so naš najprimernejši sadež za daljše skladiščenje. Nekatere pozne zimske sorte jabolk lahko ob dobrem skladiščenju zdržijo do ponudbe najzgodnejših poletnih jablanovih sort naslednje sezone. V začetku novembra dozorita kivi in kaki, vendar je za njuno uživanje večinoma potrebna predhodna umeditev.
Zakaj ne maramo sadja: Vpliv okusa in izkušenj
Ste se kdaj vprašali, zakaj česa ne marate? Tega niso marali niti vaši starši? Morda sovrstniki? Vas ta hrana spomni na nezaželen dogodek? Nič od tega? Preprosto vam ni všeč okus, kajne? Verjeli ali ne, ampak z okusom se srečamo že pred rojstvom preko plodovnice in kasneje v materinem mleku. Tako lahko mama oziroma nosečnica že z izborom lastne hrane vpliva na razvoj prehranskih preferenc potomca. Sčasoma ta sicer postane še dodatno občutljiv na vonj, teksturo in videz. Vse to vpliva na izbor hrane. In ravno kakšen kisel sadež ni najbolj priljubljen pri otroku. Ljudem je že v samem začetku najbolj všeč sladko. Pa vendar smo lahko starši dovolj inovativni (drugače narezano sadje, združevanje v sadne kupe, nabodala, čežane …) in ga vključujemo v posamezne jedi ter jih damo otroku na nevsiljiv način pokušati, kot že rečeno: več kot petkrat ali celo do osemkrat. Najverjetneje bo potem okus osvojil in mu bo postal dober. Nikakor ne smemo obupati po nekajkratnem poskusu, saj se vztrajnost na dolgi rok poplača. Seveda pa ne smemo otrok strašiti v slogu, če ne boš pojedel tega jabolka, boš zbolel in podobno. Pomembno je, da otrok zgradi pozitiven odnos do hrane, tudi do sadja in zelenjave.
Pravilo "5 na dan": Priporočila za zdravo prehrano
Pravilo "5 na dan" nas spomni, da dnevno zaužijemo vsaj 5 porcij različnih vrst zelenjave in sadja, od katerih naj bi vsaj 3 predstavljale zelenjavo in 2 sadje. Porcija svežega sadja ali zelenjave znaša približno 80 g. Ena porcija predstavlja na primer 2 slivi, 14 češenj, 7 jagod ali 2 kivija, pri večjih sadežih, kot so jabolko, banana, hruška, pomaranča, pa eno porcija predstavlja en sadež. Zelenjava in sadje sta bogata tudi s prehranskimi vlakninami, ki skupaj z vodo v črevesju tvorijo t.i. balast. Gre za snovi, ki jih naši prebavni encimi ne morejo razgraditi. Prehranske vlaknine imajo v telesu več pomembnih funkcij: zavirajo razvoj številnih bolezni, znižujejo glikemični indeks zaužite hrane, pospešujejo čas potovanja hrane skozi črevo, hkrati pa služijo kot vir hranil (prebiotik) naši črevesni mikrobioti.
Sadje in zelenjava v prehrani otrok
Dojenčki in malčki od 6. meseca do dopolnjenega 2. leta starosti najbolje sprejemajo nove arome in okuse, zato naj v tem času okusijo kar največ različnih živil. Uvajanje hrane naj se prične z zelenjavo, zelenjavnimi in zelenjavno-žitnimi kašicami, po uvedbi zelenjave naj sledi uvajanje sadja. Seveda se ob tem lahko pojavi zavračanje, zato je potrebno zelenjavo oz. zelenjavne jedi otrokom ponuditi večkrat. Po osmih ponovitvah se približno 70% dojenčkov navadi na nov okus, pri čemer otrok ne grajajmo, temveč otroke nežno spodbujajmo in bodimo dober zgled.
Lokalna trajnostna oskrba s hrano
Vse več je govora o lokalni trajnostni oskrbi s hrano, ki predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih. Zelenjava in sadje iz lokalnega okolja sta sezonsko dostopnejša in imata lahko več vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi, kar posledično vodi do višje hranilne vrednosti in s tem do ugodnega vpliva na zdravje. Uživanje zadostnih količin sadja in zelenjave lahko zmanjša tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, predvsem srčno žilnih bolezni, sladkorne bolezni in drugih nenalezljivih bolezni, izbira sezonskega in lokalnega pridelka pa ohranja zdravo okolje in spodbuja trajnostni razvoj.
Pomembnost raznolikosti in barvitosti na krožniku
Z uživanjem različnih barv svojemu telesu tako zagotovimo širši spekter zdravju koristnih snovi. Naš krožnik naj bo napolnjen s čim bolj raznovrstnimi živili, poskrbimo za barvitost in poskušajmo čim več novih stvari. Najbolje bi bilo, da sadje in zelenjavo vključujemo kar v vsak obrok, seveda, na inovativne načine, da nam bo okusno in bomo v njej lahko uživali. Najbolje je, če jemo nepredelano sadje, ampak če ga res ne marate, lahko popijete vsaj smuti. Nikakor pa takega soka ne filtriramo, saj s tem odstranimo prehranske vlaknine, ki pa upočasnjujejo absorpcijo sladkorja in imajo še številne druge koristne učinke za zdravje. Sadje namreč vsebuje tudi sadni sladkor ali fruktozo, vendar če zaužijemo cel nepredelan sadež in v priporočenih količinah, ni bojazni, da bi bilo teh sladkorjev preveč, kar radi za izgovor vzamejo tisti, ki sadja ne marajo tako zelo.
Vpliv okolja in socialnih dejavnikov na prehranske navade
Na izbor hrane in prehransko vedenje vplivajo različni, a med seboj povezani dejavniki. Na hranjenje vplivajo biološki dejavniki, ki so povezani z zaznavanjem senzoričnih lastnosti hrane, procesi zaznavanja lakote in sitosti ter občutki zadovoljstva, ki jih posameznik občuti ob uživanju hrane. Na ponovno uživanje enake ali druge hrane pomembno vplivajo pridobljene fiziološke in emocionalne izkušnje, ki jih posameznik pridobi ob uživanju hrane. Gre za proces fiziološkega učenja, ki se odvija prek asociativnega pogojevanja. Pomemben je tudi socialni vidik prehranjevanja, na katerega imajo v otroštvu vpliv zlasti starši in vrstniki. Z odraščanjem se vse bolj oblikujejo osebne preference do hranjenja, osebna prepričanja in stališča, socialne in kulturne norme ter znanje in veščine, ki jih posameznik usvoji, ter so povezane s hrano in hranjenjem. Velik vpliv na prehransko vedenje otrok imajo tudi vrstniki. Za otroka so pomembna normativna pričakovanja, prepričanja in vedenje njihovih vrstnikov.
Zdravstveni vidiki uživanja sadja in zelenjave
Način prehranjevanja lahko predstavlja dejavnik tveganja, ki ogroža naše zdravje, po drugi strani pa je lahko zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja. Obroki, ki vsebujejo zadostne količine zelenjave in sadja, predstavljajo varovalno prehrano. Zelenjava in sadje sta pomemben vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, poleg naštetega vsebujeta še celo paleto drugih koristnih snovi. Zaradi velikega deleža vode in prehranskih vlaknin imata relativno nizko energijsko vrednost, zato sta koristni za spodbujanje občutka sitosti in vzdrževanje zdrave telesne mase. Prenizek vnos sadja in zelenjave v razvitem svetu velja za pomemben dejavnik s prehrano povezanih zdravstvenih tveganj. Podobno je z rakavimi obolenji, za katere se sklepa, da jih je kar 35% povezanih s prehranjevalnimi navadami, deloma tudi s prenizkim vnosom zelenjave in sadja. Rezultati zanesljivih študij so pokazali, da čebula in česen zmanjšujeta možnost za nastanek raka na želodcu in debelem črevesu. Povečan vnos sadja in zelenjave deluje preventivno še na številne druge oblike raka, vključno s pljučnim rakom, rakom prostate in jeter.