Proso, drobno žitno zrno, botaniki uvrščajo med pražita. V divji obliki ga najdemo na vseh celinah, razen na Antarktiki. Proso so uživali že v kameni in bronasti dobi in tako poleg lana sodi med najstarejše kulturne rastline. V malhi znamenitega Ötzija, mumije človeka iz 3. tisočletja pred našim štetjem, so našli prav proso.
Zgodovinski pomen in tradicija
V srednji Evropi je bilo proso prispodoba vztrajnosti in plodnosti. Že starorimski pisec Plinij ga je označil kot žito največje kakovosti. Sicer pa proso kot kultivirana žitarica izvira z Daljnega vzhoda, Marco Polo ga je opisal kot »kitajsko žito«.
Janez Vajkard Valvasor je v 18. stoletju zapisal, da kmetje proso pridelujejo za kašo in kruh, predvsem nevzhajan, ki so mu rekli prosenjak. Zavoljo hranilnih in zdravilnih vrednosti so ga radi postregli tudi otrokom. Prosena kaša je bila najbolj čislana obredna jed, ki se je na mizi obvezno znašla ob svatbah, krstu, birmi in sedmini.
Zdravilne lastnosti in prehranska vrednost
Proso je ena od maloštevilnih rastlin, ki premorejo silicijevo kislino v topni obliki, kar organizmu omogoči njeno absorpcijo. Proso je tudi balzam za uničeno črevesno floro in za druge črevesne bolezni. Čeprav je še ne tako dolgo nazaj o njegovi kakovosti prevladoval zgrešen stereotip, ki so ga širili predstavniki višjih družbenih slojev, je proso na moč okusna in vsestranska hrana.
Nasveti za pripravo prosene kaše
Tudi danes proseno kašo radi kuhajo v mleku ali vodi kot samostojno jed, a tudi kot prilogo k raznim jedem. Pripravljali so jo kot juhe, na mleku, jo pekli, ji dodajali krompir, bob in fižol, kislo zelje in repo, gobe in sadje. Mleto proseno kašo, torej proseno moko, lahko uporabimo tudi kot gostilo.
Tehnika kuhanja
Proso kuhamo petnajst minut, pri čemer pa je čas kuhanja odvisen tudi od prosa samega. Čas kuhanja je odvisen tudi od tega, kakšno proso želimo, kar je tesno povezano s količino vode:
- Če želimo nelepljivo in zrnato proso, potrebujemo tri in pol skodelice vode za eno skodelico prosa, tako da proso v vodi plava.
Če to imenitno žitarico skuhamo v vodi, lahko njen okus izboljšamo s cimetom, naribanim jabolkom, banano, rozinami, limoninim sokom in tudi z marmelado.
Ekološka pridelava in sodobna kulinarična ponudba
Dandanes se vse več kmetij usmerja v trajnostno pridelavo. Velik del pridelave na ekoloških posestih zavzemajo tudi zelišča in njihova predelava. S parno in vodno destilacijo zelišč (sivka, poprova meta, melisa, žajbelj, rožmarin) se pridobivajo eterična olja in hidrolati. Ekološko kmetovanje, ki temelji na načelih biodinamike in permakulture, vključuje tudi delo s sadnimi drevesi in uporabo slame pod kulturami.
Slovenska gastronomija danes prehaja v razvojno fazo, ki temelji na visokokakovostnih certificiranih pridelkih in kreativnih pristopih. Učinkovita zasnova kolektivnih blagovnih znamk je ključna za trajnostno upravljanje podeželskih destinacij in ponudbo lokalnih izdelkov, kot je ekološko pridelana prosena kaša.