Višje sodišče je zavrnilo pritožbo Slovenske tiskovne agencije (STA) na odločitev okrožnega sodišča, s katero to ni sprejelo predlagane začasne odredbe glede izvršbe zaradi neplačanih obveznosti ustanovitelja do STA. S tem so po navedbah STA zdaj ustvarjeni pogoji za začetek pravdnega postopka o vloženi izvršbi. To odpira nadaljnja vprašanja glede delovanja in transparentnosti agencije pod sedanjim vodstvom.
Sporni elementi vodenja STA in domnevne nepravilnosti
Dejanja in odgovornost direktorja Bojana Veselinoviča
Vodstvo Slovenske tiskovne agencije je obtoženo enega najbolj podlih bojev proti vladi. Direktor STA Bojan Veselinovič je v času Šarčeve vlade podpisal pogodbo, a si je, kot kaže, ni prebral. Sedanji direktor UKOM-a Uroš Urbanija je prav po tej pogodbi zahteval določeno dokumentacijo, a so Veselinovič ter njemu podrejeni nadzorni svet družbe našli nešteto izgovorov, da dokumentacije niso dostavili. Del nepravilnosti je razkril nadzornik STA, odvetnik Radovan Cerjak, ki je edini kritičen do početja Veselinoviča.
Finančne transakcije in financiranje medijev
V medijih so bili odkriti tudi dva čudna kredita v višini 200 in 220 tisoč evrov, nakazana s strani STA do Nove kreditne banke Maribor. Na Eraru se prav tako opazi, kako STA in RTV Slovenija financirata iz davkoplačevalskega denarja zasebne levo orientirane medije, kot so Večer, Dnevnik, Delo, Mladina in medijske edicije v lasti Martina Odlazka. Trenutno na Slovenski tiskovni agenciji poteka tudi zunanja revizija, ki zajema obdobje od leta 2011 do danes, kar kaže na širše zanimanje za finančno poslovanje agencije.
Pravne in politične razsežnosti spora
Zapleti pri financiranju javnega servisa
Vlada je že sprejela novo odredbo, po kateri bi se lahko izvajalo plačevanje javnega servisa, ki ga izvaja STA. A je prejšnji teden to preprečilo upravno sodišče. Sedaj bo STA poskušala vsa finančna sredstva prejeti po pravni poti. Mnogi menijo, da bi bilo vse to že lahko urejeno, če se ne bi Veselinovič igral žrtve.
Medijski in politični odziv
Zgodba o STA je šla tako daleč, da o njej tedensko vsaj enkrat pišejo globalistični levo liberalni mediji. Vendar nekateri poudarjajo, da je zgodba o STA popolnoma enostavna in se vrti okoli vodenja Bojana Veselinoviča. O strahu pred diktaturo govorijo tisti, ki so, po mnenju nekaterih, resnični diktatorji slovenskega medijskega prostora, saj nazorsko in ideološko levi mediji v Sloveniji zavzemajo 90-odstotkov medijskega prostora. Zgodba o STA je celo pritegnila pozornost nizozemske evropske poslanke Sophie N’t Veld (Alde), katere stranki pripadata tudi poslanca Klemen Grošelj in Irena Joveva.
Kampanje zbiranja sredstev in dvojna merila
Zgodba o STA je šla tako daleč, da so preko SMS donacij zbirali finančna sredstva za ohranitev družbe. Pri tem so se izdali tudi opozicijski poslanci KUL-a, ki so s službenimi telefoni nakazovali sredstva za STA. Zanimiv primer je navedel predsednik Domoljubnih novinarjev Slovenije Jože Biščak, ki je hotel tudi sam preko društva izpeljati humanitarno akcijo preko SMS sporočil. Žal pa jih je takratno vodstvo Telekoma odpravilo z besedami, da ne ustrezajo definiciji humanitarnega društva. Ta primer odpira vprašanja o morebitnih dvojnih merilih pri odobravanju tovrstnih akcij.