Znanost in raziskovanje sta ključna za napredek družbe, soočata pa se tako z notranjimi izzivi kot tudi s političnimi in družbenimi vplivi. V Sloveniji se stroka sooča z opozorili o degradaciji znanosti, hkrati pa beleži pomembne dosežke na področju medicine, raziskovanja vesolja, varovanja okolja in razvoja umetne inteligence.
Stanje in izzivi slovenske znanosti
Predstavniki stroke so opozorili na zniževanje meril in povzročanje škode slovenski znanosti, kar kaže na degradacijo znanosti. Ob tem se pojavljajo mnenja, da si vlada prilašča tudi znanost, saj pospešeno ustanavlja in financira znanstvene in izobraževalne ustanove po politični liniji. Finančni vidik raziskovanja je prav tako v ospredju, saj naj bi v vreči za znanost kmalu bil en odstotek BDP. Vendar pa predlogu do odličnosti manjka to, da bi raziskovalni manevrski prostor razširil na preverjene koncesionarje.
Nacionalni inštitut za biologijo poudarja, da ne želijo zgolj slediti trendom in uvajati novih tehnologij, temveč si želijo postati vodilni pri njihovem razvoju. Na Kemijskem inštitutu, kjer je zaposlen Gregor Anderluh, prav tako poudarjajo stalno premisleke in iskanje odgovorov na vprašanja sedanjosti ter priprave na prihodnost. Vedno je prostor za raziskave, zato je trenutno pri matični stavbi na Hajdrihovi v Ljubljani gradbišče, kjer gradijo center za tehnologije genske in celične terapije. V Kisovcu bo letos odprtje centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije. V obeh centrih bodo lahko raziskave dvignili na višjo raven.
Medicinski napredki in genske terapije
Slovenska pot razvoja genske terapije za sindrom CTNNB1 je potekala od prvega stika z družino do začetka klinične študije, kar je bil proces, ki presega raziskovalni okvir in vključuje izrazito družbeno in etično dimenzijo. Urban po genski terapiji lahko sam naredi nekaj korakov, neodvisna komisija, ki spremlja varnost bolnikov, pa je odobrila nadaljevanje študije in zdravljenje novih bolnikov, pravi Damjan Osredkar. Na področju genetike je ključno vlogo pri sekvencioniranju človeškega genoma in rojstvu sintetične biologije igral John Craig Venter, ki je pred kratkim umrl. Njegovo delo je pomembno za razumevanje in razvoj medicinskih terapij.
Kaja Teraž preučuje življenjski slog in telesno sestavo ljudi, kar prispeva k boljšemu razumevanju zdravja in preventive.
Raziskovanje vesolja in Zemlje
Vesoljske raziskave prinašajo fascinantna odkritja. Astronavt Kapu je v intervjuju povedal, da je v vesolju zrasel za štiri centimetre. Leta 2023 je bil eden od štirih Madžarov, izbranih za astronavtski program Madžar v orbito (Hunor), in poudarja, da so tovrstne odprave navdih, ki ga potrebujemo. Tibor Kapu in Gyula Cserényi sta madžarska astronavta v programu Hunor, pri čemer je Kapu lani poletel na Mednarodno vesoljsko postajo. Madžarski astronavt v Sloveniji je izjavil, da je izstrelitev združevalni trenutek za narod.
Rover Curiosity je na Marsu presenetljivo odkril bogastvo organskih molekul; sedem izmed 21 najdenih molekul, ki vsebujejo ogljik, so na Marsu odkrili prvič. To odpira nova vprašanja o možnosti življenja zunaj Zemlje.
Rover da NASA arranca rocha gigantesca em Marte
Na Zemlji se razvija okoljska DNK, ki je obetavno orodje za spremljanje biotske raznovrstnosti - iz stopinje v snegu lahko prepoznajo risa, iz kaplje vode delfina. Brez biodiverzitete bi naša civilizacija živela v biološki puščavi, poudarjajo strokovnjaki. Eva Zavrl raziskuje, kako lahko stavbe poleti ostanejo prijetno hladne brez velike porabe električne energije, kar prinaša inovacije za boj proti vse hujši vročini in prispeva k čistejšemu okolju. Slovenska javnost se ne zaveda, da pri nas nastajajo rešitve za čistejše okolje, ob Dnevu Zemlje opozarjajo slovenski znanstveniki.
Magistrski program Spacemed združuje tri države, študenti pa raziskujejo, kako breztežnost, vročina in izolacija spreminjajo človeško telo. Ogromno satelitov ima zelo ozek namen uporabe in jih poganja predvsem želja po dobičku in vplivu, opozarja Andreja Gomboc. Arheologija in genetika po propadu rimskega imperija prinašata nove poglede na zgodovino, arheologinja Tina Milavec pa poudarja, da prepričanje, da je arheologija slepa ulica za karierno pot, ni upravičeno.
Brez mikrobov ne bi bilo življenja na Zemlji, pravi Thomas Swierts, vodja prvega in edinega muzeja mikroorganizmov na svetu Micropia. Na področju filmske zgodovine se sprašujemo tudi, kako je Luna pristala na filmu, saj naj bi v primeru, da je pristanek na Luni res nastal v filmskem studiu, to pomenilo 1:0 za film.
Umetna inteligenca, družba in etika
V dobi umetne inteligence se pojavlja iluzija kompetentnosti, saj platforme merijo število objav, všečke, doseg - ne razumevanja, ne zaupanja, ne dejanskega vpliva. Erik Mannens opozarja, da bi morali UI uporabljati za zdravljenje bolezni, nove materiale, ne pa za iskanje naslednje tarče. Hkrati podatkovni centri umetne inteligence segrevajo življenja milijonov ljudi, saj so v raziskavi ugotovili, da so se površinske temperature po začetku obratovanja podatkovnega centra v povprečju zvišale za približno dve stopinji Celzija.
Država se mora spoprijeti s premislekom, kdo bo v prihodnosti reševal kibernetske napade ter druge težave slovenskih organizacij in javnih subjektov, saj se pojavlja vprašanje, kdo bo šibki člen v dobi umetne inteligence in kibernetskih groženj. Ko dvomimo o tem, kdo je avtor besedila, se hkrati zamaje tudi to, kaj to besedilo sploh dokazuje ter kako ga lahko uporabimo kot dokaz ali argument. Hitre družbene spremembe pogosto spremljata nelagodje in strah, saj naj bi se svet spreminjal prehitro, nove tehnologije pa naj bi družbo vodile v napačno smer. Ruska cenzura interneta kaže, kako Kremelj stopnjuje prizadevanja, da bi ruski internet po kitajskem in iranskem vzoru ločil od preostalega sveta.
V povezavi z vplivom tehnologije na posameznika Kaja Teraž preučuje življenjski slog in telesno sestavo ljudi, razmišlja pa se tudi o sprehodu in kosilu brez telefona. Maja Gutman Mušič raziskuje zbirko sanj, ki je trenutno najobsežnejša baza v zahodnem svetu, saj sanje vedo več kot budna zavest.
Rover da NASA arranca rocha gigantesca em Marte
Vloga in odprtost znanosti v družbi
Koncept odprte znanosti je vključen v resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 iz leta 2022. V mednarodni znanstveni sferi in povezanih okoljih se intenzivneje pojavlja najmanj zadnjih petindvajset let, vendar ima pojem odprtosti znanosti že dolgo zgodovino; samo vračamo se na izhodišče zamisli o komunikaciji in deljenju rezultatov iz začetkov sodobne znanosti. Od podatkov do recenzij: koncept odprtosti spreminja raziskovalne navade, pravo in vrednotenje - ter vrača znanje javnosti. Raziskovalci so najpomembnejša skupina, ki bo odprto znanost sprejela in posvojila ali pa ne.
Znanost ne sme ostati zaprta v laboratorijih, marketing pa ne ločen od resnice - med njima mora nastati most. Ali lahko znanost nadomesti marketing, je torej pomembno vprašanje. V kontekstu izobraževanja je odgovornost, ki se ji univerze ne smejo izogniti, ključna za prihodnost visokega šolstva.
Humanistična misel Antona Trstenjaka in njen pomen za sodobno družbo sta še vedno relevantna. Skoraj 220 let zbiramo vse, kar izide, saj brez tega ni mogoče razumeti, kaj smo kot družba sploh bili in kaj smo danes. To je ključnega pomena za oblikovanje kolektivnega spomina in identitete. Na širši družbeni ravni, ob pogledu na planet iz vesolja, posadka, ki nas je spomnila, da je Zemlja oaza, je poslala čudovite posnetke, ki so v nas vzbudili čudenje in nas opomnili, da lahko na stvari pogledamo tudi z druge perspektive.
Erik Mannens je eden izmed prejemnikov tehničnega oskarja Ameriške filmske akademije, raziskovalec slovenskih korenin. Med prejemniki nagrad na različnih področjih, kot so pirotehnika, vizualni in zvočni učinki ter animacija, je tudi Paul Debevec z Univerze v Južni Kaliforniji. To kaže na mednarodno prepoznavnost slovenskega znanja.
