V upravnem postopku se lahko zgodi, da je izdan pravni akt, pri katerem so bile kršene določene pravice udeleženca v postopku. V takšnem primeru lahko stranka vloži eno izmed pravnih sredstev, ki so na voljo v upravnem postopku, s katerim se preveri zakonitost odločitve v konkretnem postopku.
Pravna sredstva v upravnem postopku
V upravnem postopku ločimo redna in izredna pravna sredstva.
Redna pravna sredstva
Redno pravno sredstvo je pritožba, ki je možna zoper prvostopenjske odločbe, ko akt še ni dokončen.
Izredna pravna sredstva
V nasprotju z rednimi pravnimi sredstvi obstaja več izrednih pravnih sredstev, in sicer:
- obnova postopka,
- sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom,
- odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici,
- izredna razveljavitev,
- ničnost odločbe.
Pritožba kot redno pravno sredstvo
Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, lahko stranka vloži pritožbo. Prav tako jo lahko vloži tudi vsaka druga oseba, v kolikor odločba posega v njene pravice ali pravne koristi.
Stranka se lahko po vročitvi odločbe pravici do pritožbe v roku, določenem za pritožbo, tudi odpove, bodisi pisno ali ustno na zapisnik.
Omejitve pritožbe
Pritožba ni možna v primerih, ko odločbo izda Državni zbor, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti ali vlada.
Pritožbeni rok
Skladno z zakonom je določen 15-dnevni pritožbeni rok, ki teče od dneva vročitve, razen če rok v konkretnem primeru ni izrecno določen drugače.
Pogoji za vložitev pritožbe
Pritožbo je mogoče vložiti, če so izpolnjeni za to zakonsko določeni pogoji, in sicer:
- če je bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen,
- v kolikor je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno,
- ter v kolikor so podane kršitve pravil postopka.
Bistvene kršitve pravil upravnega postopka
Bistvena kršitev pravil upravnega postopka nastopi v primeru, če:
- je odločbo izdal stvarno nepristojen organ,
- osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka,
- stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe,
- stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma, če pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila,
- so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku,
- je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena,
- ter če se odločbe ne da preizkusiti.
Vsebina pritožbe
Pritožbo lahko upravičenec, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, vloži pisno ali ustno na zapisnik. Pri tem mora biti navedena odločba, ki se izpodbija, oznaka organa, ki je odločbo izdal, njena številka in datum. Prav tako mora biti naveden tudi razlog, zakaj se odločbo izpodbija.
Postopek ob vložitvi pritožbe
Pritožba se vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. V primeru, da organ prve stopnje o zahtevi ni izdal odločbe, jo organ prve stopnje pošlje takoj organu druge stopnje.
Organ ob prejemu pritožbe najprej preveri, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. V kolikor kateri od teh pogojev ni izpolnjen, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.
V kolikor pa so izpolnjeni pogoji in organ spozna, da je pritožba utemeljena, lahko reši zadevo drugače in prejšnjo odločbo nadomesti z novo odločbo, lahko pa tudi dopolni postopek, če spozna, da bi to bilo potrebno.
Organ lahko v primeru, da sam ne nadomesti odločbe ali dopolni postopka, pritožbo nemudoma pošlje pristojnemu organu, da o pritožbi odloči.
Odločanje organa druge stopnje
Organ druge stopnje ponovno preveri, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. V kolikor pogoji niso izpolnjeni in organ prve stopnje pritožbe ni zavrgel, to stori organ druge stopnje.
V kolikor organ druge stopnje odloča o pritožbi, ko odločba na prvi stopnji ni bila izdana, od organa prve stopnje zahteva pojasnilo, zakaj odločbe ni pravočasno izdal.
Pritožba zoper sklep
Pritožba zoper sklep je v upravnem postopku dovoljena samo takrat, ko je tako določeno z zakonom, pri čemer sklep vsebuje pouk o pritožbi.
Dokončnost, izvršljivost in pravnomočnost upravne odločbe
Upravni postopek se na prvi stopnji praviloma konča z izdajo odločbe v upravni zadevi, ki je bila predmet postopka, in vročitvijo te odločbe. Z odločbo je bilo meritorno odločeno o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke v posamični upravni zadevi, zato ni več razlogov, da bi se postopek (na prvi stopnji) nadaljeval. Postopek se lahko zaključi tudi z izdajo sklepa, vendar se s sklepom ne odloča meritorno o zadevi, temveč le npr. ustavi postopek.
Zakonska ureditev
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) ureja vprašanja dokončnosti, izvršljivosti in pravnomočnosti odločbe v 224. in 225. členu.
Dokončnost odločbe
Odločba postane dokončna, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom. Dokončnost nastopi:
- z vročitvijo, če pritožba ni dovoljena,
- z dnem poteka pritožbenega roka,
- z dnem, ko se zadnja stranka odpove pritožbi,
- in z vročitvijo drugostopenjske odločitve, s katero je pritožba zavržena ali zavrnjena.
Izvršljivost odločbe
Izvršljiva postane praviloma sočasno z dokončnostjo. V kolikor zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, tedaj postane odločba izvršljiva že z vročitvijo (torej še pred dokončnostjo). Zakon lahko uredi tudi, da izvršljivost nastopi po dokončnosti. 224. člen ZUP določa, da ko gre za odločbe, ki nalagajo obveznosti, slednje postanejo izvršljive šele po preteku izpolnitvenega ali paricijskega roka (po ZUP velja splošni paricijski rok, tj. 15 dni) od dokončnosti. Prav tako pa je možna situacija, ko področni zakon v posebnem upravnem postopku veže nastanek izvršljivosti na pravnomočnost.
Pravnomočnost odločbe
Pravnomočnost nastopi po dokončnosti, saj odločba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu, niti v drugem sodnem postopku. Poznamo dve vrsti pravnomočnosti:
- Formalna pravnomočnost upravnega akta je lastnost, zaradi katere stranka akta ne more izpodbijati po sodni poti, niti s pritožbo ali drugim rednim pravnim sredstvom. Formalna pravnomočnost nastopi ob dveh hkratnih pogojih: da zoper akt ni dovoljena pritožba, niti ni možen upravni spor.
- Materialna pravnomočnost nastopi prav tako ob dveh pogojih: akt mora biti formalno pravnomočen in z njim mora stranka pridobiti določeno pravico oziroma pravno korist ali je na podlagi tega bila stranki naložena kakšna obveznost (pozitivna odločba), kot določa prvi odstavek 225. člena ZUP.
Če je bila vložena pritožba zoper odločbo prvostopenjskega organa, taka odločba ne postane dokončna, niti izvršljiva (če izjemoma ni nastala z vročitvijo), seveda pa tudi ne pravnomočna. Če drugostopenjski organ pritožbo zavrže ali zavrne, postane odločba z vročitvijo drugostopenjske odločitve dokončna.
Vpliv izrednih pravnih sredstev na dokončnost, izvršljivost in pravnomočnost
Generalno za vsa izredna pravna sredstva po ZUP lahko ugotovimo, da vložitev zahteve za začetek postopka ali začetek postopka po uradni dolžnosti ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost upravnega akta, ki se izpodbija. Na lastnost dokončnosti in pravnomočnosti vpliva šele odločba, če se z izrednim pravnim sredstvom izpodbijano odpravi, razveljavi ali spremeni.
Začetek postopka z izrednimi pravnimi sredstvi na izvršljivost odločbe, razen pri obnovi postopka, prav tako nima vpliva. Pri obnovi postopka izdaja sklepa o dovolitvi obnove zadrži izvrševanje odločbe. Nasprotno, predlog oziroma zahteva za obnovo postopka nima suspenzivnega učinka (272. člen ZUP), kar pomeni, da se pravice, pravne koristi ali obveznosti, ki so priznane ali naložene z odločbo, lahko izvršujejo le, dokler organ ne izda sklepa o dovolitvi obnove postopka. Če se predlog za obnovo zavrže, to na izvršljivost ne vpliva.
Za druga izredna pravna sredstva takšna pravila, kjer bi začetek postopka suspendiral izvršljivost odločbe, niso določena, zato je odločba izvršljiva, ne samo dokončna in pravnomočna, ne glede na začetek postopka.
Vpliv tožbe v upravnem sporu na izvršljivost
Vložitev tožbe v upravnem sporu po splošnih pravilih Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ne vpliva na izvršljivost odločbe, ki je predhodno nastopila z vročitvijo odločbe ali z dokončnostjo odločbe (prvi odstavek 32. člena ZUS-1). Zato tožba ne zadrži obveznosti stranke, da v paricijskem roku iz odločbe ali splošnem 15-dnevnem paricijskem roku po četrtem odstavku 224. člena ZUP izpolni naloženo.
Kadar je predmet odločbe, izdane v postopku po uradni dolžnosti, odvzem ali omejitev predhodno priznane pravice, ki je po naravi stvari obveznostnega značaja, in za izpolnitev katere ni potrebna aktivnost oziroma dejanje stranke, je odločba izvršljiva z dokončnostjo (če ni s področnim zakonom vezana na vročitev ali pravnomočnost), kar pomeni, da s tem trenutkom pravno in dejansko preneha do takratno upravičenje.
Potrjevanje dokončnosti in pravnomočnosti
Ko postane odločba dokončna oziroma pravnomočna, lahko stranka pri pristojnem (ponavadi prvostopenjskem - glej 257. člen ZUP) organu zahteva potrditev dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe.
V skladu s petim odstavkom 225. člena ZUP izda organ na zahtevo stranke ali organa potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti odločbe v skladu z določili 180. člena ZUP po posebnem ugotovitvenem postopku.
Potrjevanje dokončnosti in/ali pravnomočnosti je delno urejeno z ZUP, natančneje pa z izvedbenim aktom ZUP, tj. Pravilnikom o potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov (UL RS, št. 43/05 in novele).
Potrdilo se izda v obliki samostojne listine ali v obliki štampiljke. Obvezne sestavine potrdila v obliki samostojne listine so:
- navedba organa, ki potrdilo izdaja,
- pravna podlaga,
- navedba stranke, na zahtevo katere se izdaja,
- navedba konkretnega upravnega akta (številka, datum),
- datum nastopa dokončnosti in/ali pravnomočnosti,
- navedba o plačilu oziroma oprostitvi upravne takse,
- številka potrdila,
- podpis uradne osebe, ki potrdilo izdaja,
- in žig upravnega organa.
Potrdilo v obliki štampiljke mora vsebovati:
- navedbo upravnega organa, ki potrjuje nastop dokončnosti in/ali pravnomočnosti,
- navedbo konkretnega upravnega akta (številka, datum),
- datum nastopa dokončnosti in/ali pravnomočnosti,
- številko potrdila,
- podpis uradne osebe, ki potrdilo izdaja,
- in žig upravnega organa.
Pravilnik dopušča možnost izbire (in/ali) pri navajanju datuma nastopa pravnomočnosti in/ali dokončnosti, saj navedeni stanji ne nastopita vedno hkrati. Potrjuje se tisto, kar stranka ali organ izrecno zahtevata, pod pogojem, da je to stanje že nastopilo.
Vpliv dela prostih dni na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost
Glede vpliva dela prostih dni na dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost velja, da odločba to postane, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (prvi odstavek 224. člena ZUP). Če se rok za pritožbo izteče na dela prost dan, se rok v skladu z zgoraj navedenim podaljša do izteka prvega naslednjega delovnega dne. Dokončna postane naslednji dan po preteku roka za pritožbo.
Glede izvršljivosti velja obratno. Če v odločbi ni določen specialni izpolnitveni rok, potem velja splošni paricijski rok, v obeh primerih pa na izvršljivost odločbe ne vplivajo dela prosti dnevi.
Če je zadnji dan roka za vložitev pravnega sredstva v soboto (ki ni praznik RS ali dela prost dan v RS), je za prenos izteka roka na prvi naslednji delavnik pomembno, ali organ, pri katerem je treba opraviti dejanje (v konkretnem primeru vložiti pritožbo), v soboto dela ali ne. Če organ dela, se rok izteče v soboto. Če organ ne dela, se rok izteče v prvem naslednjem delovnem dnevu.
V primeru, ko se rok za pritožbo izteče na petek in stranka ne vloži pritožbe, dokončnost in pravnomočnost nastopita naslednji dan, torej v soboto. Nastop omenjenih lastnosti upravnega akta namreč ni vezan oziroma omejen le na določene dni, npr. samo na delovne dni organa. Dokončnost in pravnomočnost označujeta zgolj stanje ali lastnost upravnega akta, ko slednjega ni mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom oziroma s tožbo v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku.
Če je izvršljivost upravnega akta vezana na nastop pravnomočnosti, to pomeni, da upravni akt postane izvršljiv isti dan, pri čemer nastopa izvršljivosti prav tako ne ovira sobota kot dela prost dan. Vendar ne glede na nastanek izvršljivosti, dejanski učinek pravnomočnega in izvršljivega upravnega akta nastopi, ko organ izpolni obveznost evidentiranja spremembe v uradni evidenci.