Kot majhna nisem jedla buč, preprosto zato, ker jih nikoli nismo kupovali, pa tudi v šoli jih niso pripravljali. Potem sem jih pred leti preizkusila - obe, tisti najbolj tipični: hokaido bučo in maslenko. Medtem ko mi kuhane niso bile všeč, pa sem jih v pečici pekla kar pogosto. Včasih cele krhlje, včasih pa na kocke narezane buče. Tudi letos sem nekajkrat pripravila bučo tako, kot mi je bila prejšnja leta najbolj všeč, a letos me okus nekako ni tako zelo prepričal. Sem pa kupila nekaj buč in ena mi je ostala. Iz nje sem naredila juho in čeprav sem mislila, da mi ne bo tako zelo teknila (a hej, bučo je bilo potrebno porabiti, pa tudi druge zelenjave takrat nisem imela pri roki), sem pač pripravila juho. Kremno, gosto, svilnato juhico in ojoj, kako zelo okusna je bila! Zato sem jo danes ponovila.
Recepta zanjo nisem imela in sem tako prvič kot drugič kuhala povsem po občutku. Sestavine so sicer ostale enake - večina buče, nekaj cvetače ter različne začimbe. Olje pa je še nekaj, kar včasih nisem imela rada. Seveda govorim le o bučnem olju, saj sem sicer velika zagovornica (zdravih) maščob.
Doma smo bučno olje sicer vedno imeli, a okus me v vseh teh letih nekako ni prepričal. Nad njim sem se navdušila pred nekaj meseci, ko sva se s prijateljico potikali po Ptuju in pred odhodom domov odšli na kosilo. Mimogrede, bilo je nebeško dobro! Tako riba, kot krompirjeva priloga sta bili izvrstni. Morda se ti moj izbor ne zdi nič posebnega - pač riba s krompirjem in blitvo… a naj ti povem, da je lahko razlika v pripravi (in postrežbi!) zelo ogromna! No, in poleg morskega krožnika še solata. Prijateljica je velika ljubiteljica bučnega olja (daje ga celo v kruh - ja, rezultat so precej zanimive zeleno obarvane rezine 😉) in je, razumljivo, svojo solato močno začinila z njim. Sem se ‘opogumila’ in ga nekaj kapljic prav previdno nakapljala tudi na svoje zelenje.
Verjetno zato, ker je bila na mizi steklenica 100-odstotnega štajerskega ekološkega bučnega olja. Na koncu nisem ostala le pri nekaj kapljicah, ker sem končno odkrila pravi okus temnega olja bučnih semen. Olje je na koncu pristalo tudi na krožniku.
Šele letos sem po naključju izvedela, da je naše domače olje pravzaprav ‘solatno’, kar pomeni, da je mešano s sončničnim oljem. In verjetno tudi najbolj kvalitetno ni, zato sem v Kalčku hitro kupila enega, za katerega sem močno upala, da mi bo všeč vsaj pol toliko kot tisti s Ptujske restavracije. Vzela sem domačega, od slovenskega podjetja Vila Natura. Hladno stiskanega, ekološko pridelanega, 100-odstotnega.
Čeprav solate še vedno ne pripravljam zgolj z bučnim oljem, pa od nakupa dalje z oljčnim oljem začinjeni solati vselej dodam še nekaj kapljic bučnega. Uporabljam ga tudi kot piko na i različnim jajčnim jedem, rižotam, testeninam in kuhanemu krompirju… Odličen je! Tako zelo, da si včasih pripravim povsem ‘skromno’ malico: doma pečen ‘kisli’ kruh (zadnje čase se navdušujem nad brezglutensko peko kruha z drožmi), pomočen v bučno olje in potresen s ščepcem solnega cveta.
Ker obožujem goste kremne juhe in vsakič pripravim drugačno (odvisno od zelenjave, ki jo imam) z drugačnimi in obveznimi dodatki (kaše, semena, oreščki, jogurt…), pa juham skoraj vedno dodam še nekaj olivnega olja. Tokrat ne. Tokratna juha je bučno-cvetačna.
Sestavine za kremno bučno juho s cvetačo:
- 1 večja cvetača
- 1 por
- 1 l jušne osnove
- 2 žlici kisle smetane
- 3 žlice olivnega olja
- 1-2 žlici masla
- Sladka paprika
- Česen v prahu
- Kurkuma
- Poper
- Sol
Priprava kremne bučne juhe s cvetačo:
- Cvetačo operemo, odstranimo zelene dele in jo narežemo na enako velike cvetke.
- Cvetačne cvetke damo v večjo posodo skupaj s tremi žlicami olivnega olja, pol žličke kurkume in eno žličko sladke paprike. Dobro premešamo, da se olje in začimbe enakomerno oprimejo cvetače.
- Cvetačo razporedimo po pekaču, prekritem s papirjem za peko, in jo pečemo približno 30 minut na 200 °C.
- Medtem ko se cvetača peče, očistimo por in ga narežemo na tanke kolobarje.
- V večji posodi raztopimo maslo in dodamo por. Malo ga solimo, nato pa pražimo približno 15 minut, da se zmehča. Vmes pogosto premešamo in pazimo na temperaturo, da slučajno ne postane rjav, saj lahko potem malce greni.
- K prepraženemu poru dodamo pečeno cvetačo in prilijemo jušno osnovo. Vse skupaj kuhamo do vretja, nato pa zmanjšamo temperaturo in kuhamo še 10 minut.
- Dodamo še žličko ali dve česna v prahu ter še malo sladke paprike. Količino prilagodimo svojemu okusu.
- S paličnim mešalnikom zelenjavo stlačimo do gladkega. Še bolje je, če uporabimo blender, saj je fino, da je juha res popolnoma gladka in kremna.
- Potem jo po okusu solimo in popramo ter ob rahlem vretju kuhamo še 15 minut.
Za hrustljavost in dodaten okus so tukaj grobo sesekljane bučnice (obvezno prepražene, ker je tako okus veliko intenzivnejši pa tudi hrustajo veliko bolj), namesto oljčnega olja pa moje ljubo bučno.
Na olju prepraži drobno nasekljano čebulico in začimbe. Nato dodaj na koščke narezano (olupljeno) bučo in narezano cvetačo. Premešaj, malo poduši, nato zalij z vodo. Med kuhanjem na ponvici na srednji temperaturi prepraži bučna semena, da postanejo hrustljava.
Nekaj ključnih nasvetov za okusno bučno juho:
- Izberi pravo bučo: Najbolj kremasto in sladkasto juho dobite iz hokaido ali maslene buče, ki se lepo razkuhata in imata poln okus.
- Praženje pred kuhanjem: Bučo (in čebulo, korenje, krompir...) na začetku na hitro popraži na olju ali maslu. Tako se razvije globlji, karamelni okus.
- Dobra osnova: Juho kuhaj v zelenjavni ali piščančji jušni osnovi, ne samo v vodi. To doda poln okus.
- Za kremasto teksturo: Ob koncu kuhanja juho gladko spasiraj s paličnim mešalnikom. Če želiš dodatno svilnatost, primešaj malo sladke smetane ali kokosovega mleka.
- Začimbe naredijo razliko: Muškatni orešček, ingver, curry ali timijan dvignejo okus na višjo raven.
- Za piko na i: Juho na koncu okrasi s kapljicami bučnega olja.
- Dodatki za hrustljavost: Pripravljeno juho postrezi z opečenimi bučnimi semeni, krutoni ali nekaj kapljicami bučnega olja.
Ko poznamo nekaj osnovnih trikov, je priprava bučne juhe čisto preprosta. Odločitev, katero bučo uporabiti, kakšno osnovo izbrati in katere začimbe dodati, nam omogoča, da vedno ustvarimo nekaj novega. Prav v tem je čar bučne juhe - lahko je povsem klasična in nežna, lahko pa eksotična, pikantna ali celo sladkasta.
Ste vedeli! Buče hokaido ni potrebno lupiti. Lupina je zelo tanka ter se med kuhanjem zmehča. Če imate vrt in veste, kje je zrastla, je ne bi bilo potrebno olupiti. Tako da, če jo imate doma na vrtu je ni potrebno olupiti, pa še okus juhe bo polnejši...
SPECIALNI ZDRAVKO | Juha iz hokaido buče
Blaž kuha - več kot le recepti! Slovenski kulinarični blog, kjer združujem preproste in okusne recepte, kuharske nasvete ter zanimivosti iz sveta kulinarike. Raziskujem sestavine, odkrivam nove okuse, spremljam trende in iščem najboljše izbire za vsakdanjo kuhinjo. Tukaj najdeš ideje, trike in koristne informacije za vse ljubitelje dobre hrane. Sledi mi in skupaj bomo raziskovali svet okusov!