Vsak dan se peljem po isti poti do doma. Mimo parkirišča, katerega krasi prav ta grmovnica, sem se peljala neštetokrat. Še pred kratkim ni bil prav nič posebnega, sedaj pa je v času razcveta. Cveti v beli barvi, socvetja pa so glavičasta in močnih struktur.
Gre za listopadni grm z bogato krošnjo. Njegova rast je srednja po rastoči lestvici. Njegovi listi pa so krpasti in zeleni. Grmovnica ne obožuje prehude vročine in suše. Vetrovne razmere pa ji ne povzročajo težav. Glede na potrebe, ki jih potrebuje grm “snežna kepa”, je izbira grmovnice, ki se nahaja ob parkirišču na poti do mojega doma, prava.
Ko človek pogleda vse te bujne cvetove, ki spominjajo res na snežne kepe, dobi občutek, da se bo grm od teže cvetov nagnil do tal.
Opis in značilnosti
Viburnum opulus ‘Roseum’, poznan tudi kot brogovita snežna kepa ali preprosto snežna kepa, je listopadna grmovnica, ki prinaša eleganco in spektakularno cvetenje na vrt. Izvira iz Amerike, Evrope in centralne Azije. Je zelo trdoživ in odporen, zato velja za enega starejših grmov, ki so ga sadile že naše babice.
Svoje veje v pozni pomladi ovije v nešteto belih kroglic, ki spominjajo na puhaste snežne kepe. Sprva so cvetovi nežno zelenkasti, nato pa se prelevijo v čisto belo, kar ustvarja resnično osupljiv prizor. Ti veliki, kroglasti cvetovi so moj zaščitni znak. Cvetenje običajno nastopi maja ali junija.
Listje je svetlo zeleno, široko in s tremi do petimi režnji. Jeseni se obarva v rdečo in oranžno barvo, kar doda še eno dimenzijo lepoti rastline in pričara čudovito jesensko vzdušje na vrtu.
Rast in velikost
Brogovita je velik, košat grm zaobljene oblike. V višino zraste od 3 do 4 metre, v širino pa od 3.5 do 4 metre. Njegova rast je srednja po rastoči lestvici. Prostor v vrtu samostojno lepo zapolni in ga naredi posebnega. Ni treba, da rastlina doseže polno velikost; lahko jo obrezujete.
Vzgoja in nega
Snežna kepa je znana po svoji nezahtevnosti, zato je primerna tudi za vrtnarje začetnike. Odlično prenaša rez, kar omogoča oblikovanje in prilagajanje velikosti.
Obrezovanje
Obrezovanje je zelo koristno za boljšo, gostejšo rast. Najbolje je obrezovati po koncu cvetenja, običajno enkrat julija. Odstraniti je treba vse suhe in odmrle veje. Obrezovanje pomaga omejiti velikost in poskrbeti za lepšo obliko. Rastlina prenese tudi obsežnejše obrezovanje, če se nenadoma odločite, da je postala prevelika. Če pa se ne boste skrbno ukvarjali z obrezovanjem, pazite, da rastlini takoj na začetku izberete dovolj veliko mesto, da ne bo sčasoma ovirala drugih rastlin.
Tla in lega
Snežna kepa najbolje uspeva na povsem sončni legi, kjer prejme vsaj osem ur neposrednega sonca dnevno. Lahko sicer uspeva tudi v bolj senčni legi (npr. v senci dreves), a bo videti slabše; manj bo cvetov, zelenje bo redkejše. Pri prsti ni izbirčna; kakršen koli tip z srednjo ravnijo hranil ji bo ustrezal. Pazite le, da zemlja ni preveč zbita in da voda ne bo zastajala. Tla naj bodo dobro odcedna. Lahko sadimo v glino, ilovico ali pesek.
Idealna je vlažna, dobro odcedna tla. Rastlina se odlično počuti na sončnem do delno senčnem mestu. V kolikor je vrt pozimi osenčen, zdaj in poleti pa je dosti več sonca, s tem več sonca zagotovo ustreza tej rastlini.
Zalivanje
Gre za grmovnico, ki je odporna na sušo, zato je ni treba obilno zalivati. Razen seveda v začetku, ko jo posadite. Kljub nezahtevnosti jo je dobro opazovati in paziti, da ima dovolj vode, še posebej v vročih poletnih dneh. Med zimskim mirovanjem jo zalivamo precej manj kot poleti. Najbolje je uporabljati deževnico, saj se prst in koreninska gruda nikoli ne smeta izsušiti.
Gnojenje
Spomladi lahko nova hranila dodate z mulčenjem. Gre za način ekološkega vrtnarjenja, ko se pognoji z organskimi odpadki, npr. s pokošeno travo ali kompostom.
Razmnoževanje
Snežno kepo je najbolj ekološko pa tudi cenovno ugodno vzgojiti kar iz potaknjencev. Če grm vidite na vrtu koga drugega, to izkoristite in prosite, ali vam lahko podari njegovo vejico. Najbolje je spomladi odrezati sveže steblo, torej to, ki je zraslo nedavno ter je zato svetlejše in nežnejše od preostalega dela rastline. Vedno odrežite z dobrimi oz. ostrimi vrtnarskimi škarjami pod kolencem, kajti od tu bo pognala korenina. Potaknjenec naj meri približno 15 centimetrov. Ko poženejo korenine in se rastlina ukorenini, bo rasla precej hitro.
Razmnožujemo tudi s stebelnimi potaknjenci, ki jih režemo od spomladi do sredine poletja. Kmalu se zakoreninijo, še zlasti, če jih pokrijemo s steklom ali PVC folijo.
Uporaba in zanimivosti
Viburnum opulus ‘Roseum’ je primeren za tiste, ki potrebujete visoke žive meje, če se jih vsako leto vzdržuje z obrezovanjem. Prostor v vrtu samostojno lepo zapolni in ga naredi posebnega. Cvetovi so nežnega videza kljub svoji velikosti.
Privlači ptice, čebele, metulje in še kako krasi vaš vrt, priljubljena je tudi kot okras v vazi. Ko se cvetovi pojavijo, so sprva zelenkasti, nato se pozno spomladi (nekje konec maja) spremenijo v snežno bele z zelenkastim podtonom. Preden odcvetijo, postanejo rahlo rožnati. Vonja nimajo, niso dišeči.
Teoretično bi lahko z rednim obrezovanjem snežno kepo gojili tudi v posodi, a lonec zanjo ni najboljša izbira. Bolje se je v tem primeru odločiti za naravno manjšo cvetočo grmovnico. Snežna kepa je precej velik grm, zato ji zagotovite dovolj prostora za rast.
V nekaterih forumih se omenja, da obstajajo različne vrste kep, ne samo tiste starinske, ki so res lepe. Poudarja se, da nekatere novejše sorte morda ne dišijo. Viburnum carlesii ali Viburnum utile sta omenjena kot potencialni izbiri, čeprav ju je težko dobiti.
V Franciji, Italiji, Egiptu, Maroku in Turčiji nekatere vrste Viburnuma gojijo v nasadih za pridobivanje dišečega olja, vendar cvetovi teh vrst nabirajo ročno zvečer in ponoči, ko najbolj dišijo. Potrebna je tona cvetov, da dobijo en kilogram esence, kar je vzrok, da je olje tako drago. V nasprotju s tem, Viburnum opulus 'Roseum' ne diši.
Vrtnarji začetniki lahko brez težav posadijo to rastlino, saj je nezahtevna in popolnoma prezimno trdna. Rastlina brez težav prezimi na vrtu in ne potrebuje kakšne posebne zimske skrbi.