Črni trn (latinsko ime Prunus spinosa), znan tudi kot trnovec ali oparnica, je rastlina, ki jo človeštvo pozna in uporablja že mnogo tisočletij. Glede na arheološke in arheobotanične najdbe, med katerimi so velike peške trnulj našli tudi v želodcu Ötzija - ledenega človeka iz tirolskih Alp, so naši davni predniki trnulje uporabljali za prehrano in v zdravilne namene že pred okoli pet tisoč leti, verjetno pa tudi tisočletja prej. V srednjem veku je bil pripravek iz črnega trna znana pomoč pri nespečnosti.
Predstavitev in Zgodovina Črnega Trna
Botanične značilnosti in razširjenost
Črni trn sodi v družino rožnic. Je grm, ki zraste do tri metre visoko, čeprav je v besedilu omenjena tudi višina do 2 metra, in ima veliko stranskih vej, ki se iztekajo s koničastimi trni. Njegovo latinsko ime Prunus spinosa z drugim, to je vrstnim delom pove, da je trnat oziroma bodeč, medtem ko prvi del imena nakazuje rodovno povezavo s splošno razširjenimi sadjerodnimi drevesi, kot so višnje, mandljevec, breskve in seveda slive in češplje, katerih prednik je tudi naš tokratni divjinec. Liste ima preproste, na robu rahlo nazobčane. Črni trn je do tri metre visok grm precej goste rasti, veje so polne trnov.
Raste na robu gozda, v živih mejah in po robu zaraščajočih se travnikov, predvsem na prisojnih in tudi na bolj kamnitih tleh. Razširjen je povsod po Sloveniji. Črni trn še pred olistanjem bogato zacveti z obiljem belih cvetov zgodaj spomladi, zato cvetove nabiramo marca in v začetku aprila. V tem času bi mu bil nekoliko rad podoben glog, ki pa cveti po olistanju.
Modri do temno modri plodovi, imenovani trnulje, so okrogli in so videti kot majhne slive. Veliki so od 0,5 do največ 2,5 centimetra, v notranjosti pa je velika koščica. Na ogled se postavijo že konec poletja, vendar z njimi nimamo kaj početi vse do pozne jeseni, saj so zaradi velikih količin čreslovin šele takrat užitni, ko so bili nekajkrat izpostavljeni slani. Takrat se velike količine čreslovin razpadejo.
Zgodovinska uporaba
Zgodovina trnulj gre mnogo tisočletij nazaj, saj so relativno pogoste spremljevalke arheoloških in arheobotaničnih najdb. Rastlino so našli v izkopaninah koliščarske dobe, kjer so jo ljudje uporabljali za prehrano in v zdravilne namene. Črni trn so vedno spoštovali pri slabokrvnosti, priporočali pa so ga tudi revmatikom in pri trnu v peti.
Nabiranje in Shranjevanje
Cvetovi
Cveti zgodaj spomladi, zato cvetove nabiramo marca in v začetku aprila. Sveži cvetovi imajo blag vonj in rahel okus po grenkih mandljih, ki pa med sušenjem skoraj izzveni. Cvetove posušimo hitro, da ne porjavijo, in shranimo v dobro zaprtih posodah.
Plodovi (Trnulje)
Plodove nabiramo pozno jeseni, predvsem v drugi polovici, in zatem še pozimi, potem ko so bili nekajkrat izpostavljeni slani. Šele takrat so užitni, saj velike količine čreslovin razpadejo in plodovi izgubijo trpkost ter pridobijo aromatičen okus. Zadnja leta pa se to ne obnese več, saj ga še pred prvo zmrzaljo pozobajo ptice, kadar pa imajo te preveč ostale hrane, jagode še pred zmrzaljo segnijejo na vejah. Zato pri nabiranju trnulj velja namig - ko naberete plodove, jih pred uporabo rahlo zamrznite, da se »omedijo« in s tem vsaj za silo nadomestite naravno zmrzal.
Če jih naberemo prej, naj pred predelavo kak teden odležijo na hladnem, čeprav v hladilniku, ali pa jih kar zamrznemo ter zatem odtalimo in predelamo. Sušenje trnulj je podobno kot sušenje drnulj zahtevnejše opravilo, saj zaradi precej velike koščice po dolgotrajnem sušenju na suhem plodu ne ostane kaj več kot nagubana lupina. Plodove lahko posušimo in jih pozimi dodajamo zeliščnim mešanicam in pripravimo čaj. Pomembno je tudi vedeti, da so koščice neužitne in jih je treba odstraniti.
Kemijska sestava in zdravilne lastnosti
Bogastvo hranil
Trnulje so bogat vir rudnin in antocianskih barvil, ki imajo antioksidantni učinek, in manj kot povprečen vir vitaminov. Vsebujejo več kalcija kot kravje mleko in več železa kot špinača, pa nemalo magnezija, da o kaliju, ki ga je v vsej zelenjavi in sadju na pretek, niti ne govorimo. V njih je na primer pet- do desetkrat manj vitamina C kot v mladih listih črnega trna, ki vsebujejo trikrat več tega vitamina kot limone. Vsebujejo še nemalo trpkih čreslovin, sadne kisline in sladkorje, ki pa zaradi trpkih in kislih sestavin komaj pridejo do izraza. Plodovi vsebujejo tudi antocianska barvila, flavonoide in amigdalin.
Zdravilno delovanje cvetov
Cvetovi sproščajo krče, blažijo bolečine in delujejo blago odvajalno. Koristni so pri želodčno-črevesnih težavah in prehladnih obolenjih. Glikozidi v cvetovih delujejo na ledvice, in sicer spodbujajo izločanje urina ter delujejo odvajalno.
Zdravilno delovanje plodov
Plodovi v ljudskem zdravilstvu med drugim slovijo po odvajalni moči, blažilnem učinkovanju pri krčih, razkuževalnem učinku na sluznice ust in grla in na sečila. Zato črni trn že dolgo uporabljamo pri trdovratnih in dolgo trajajočih zaprtjih, še dandanes se uporablja pri kroničnih zaprtjih otrok in ostarelih. Čaj iz suhih plodov in marmelada povečujeta apetit, pomagata pri težavah z mehurjem, pri vnetjih žrela in ustne sluznice. Črni trn je bogat z vitaminom C, ki je pomemben za krepitev imunskega sistema in delovanje antioksidativnih procesov v telesu. Znani zeliščar Bene Behrič poudarja, da je črni trn eden od mnogih slovenskih superživil.
Posebne uporabe v ljudskem zdravilstvu
- Pri putiki: Pri putiki se priporoča, da sadeže črnega trna razkoščičimo in vložimo v med, ki smo ga segreli nad soparo, da je postal redko tekoč. Dobro premešamo in ponavljamo nekaj dni, da so sadeži res prepojeni z medom in plodovi ne morejo plesneti.
- Za boljše sklepe in kosti: Črni trn so vedno spoštovali pri slabokrvnosti, priporočali pa so ga tudi revmatikom in pri trnu v peti.
- Prevretek proti preutrujenosti: Iz tradicionalnega zeliščarstva je znan prevretek iz trnulj zoper preutrujenost. Liter prevretka pripravite zjutraj iz zvrhane žlice posušenih plodov in popijete čez dan.
- Čaj za trn v peti: Omenjen je primer ženske, ki je zvečer namočila dve žlici jagod črnega trna, zjutraj pa jih je malo prepasirala. Kar ni šlo od pešk je nato posebej skuhala in dajala možu, ki si je na ta način pozdravil trn v peti.
Neželeni učinki
Neželeni učinki črnega trna niso znani.
Priprava in uporaba v kulinariki
Ko ga enkrat poskusimo, vemo, zakaj raje slive jemo, ampak z malo truda ga na enostavne načine spremenimo v shranke z dolgo dobo trajanja. Znano je izročilo o tem, da lahko trnulje jemo kar surove, naravnost z grma, ko jih vsaj enkrat, še raje pa večkrat, opari slana. Ampak ponavadi so še takrat kisle in vsaj zmerno trpke. Zato so primerne predvsem za predelavo v znane trajne čudeže: sok, sirup, marmelado, žele, vino, kis. Toliko bolj pogosto kot surove jih uporabljamo v marmeladah, pecivu, sokovih ali kot dodatek žganim pijačam.
Čaj iz črnega trna
- Iz cvetov: Iz 2 žlic cvetov črnega trna pripravimo poparek in pijemo zjutraj in zvečer po 1 skodelico. Cvetove črnega trna, v manjši meri tudi njegovi listi, so pomembni, saj sproščajo krče v trebušni votlini in delujejo rahlo odvajalno. Največkrat jih pripravimo v obliki čaja, kot poparek, tako da žličko posušenih ali svežih cvetov prelijemo z umirjenim kropom. Zelišča, s katerimi kombiniramo črni trn, so odvisna od namena uporabe. V primeru trebušnih krčev uporabimo še seme lana, komarček, janež ali mrtvo koprivo. V primeru prehladov pa je to dobra misel, šipek, lučnik ali ajbiš.
- Iz plodov: Lahko pa spijemo čaj tudi iz plodov črnega trna. Suhe plodove 6 ur namakamo v hladni vodi, nato segrejemo do vrenja in pustimo pokrito stati 10 minut.
Likerji in žgane pijače (Sloe Gin, Bargnolino)
Posebej slaven je t.i. Sloe gin - v džin namočene trnulje, ki je izjemno priljubljen predvsem v Britaniji. Plodove lahko namočimo tudi v žganje, belo vino, domače svetlo pivo, jabolčni ali beli vinski kis. Bargnolino je tradicionalni italijanski liker, ki izvira iz regije Emilia-Romagna, predvsem iz okolice mesta Modena. Znan je po svojem edinstvenem okusu, ki združuje kiselkasto svežino črnih trnov s sladkostjo in toplino alkohola. Za pripravo likerja plodove črnega trna skrbno očistimo in odstranimo peclje.
Preprost recept za gin iz trnulje – v 3 minutah!
Vložene trnulje
Trnulje lahko vložimo v slanico in jih naravno kisamo. Za pripravo trnulje operemo, naložimo v kozarce za vlaganje in zalijemo s slanico, ki jo pripravimo tako, da v litru vode raztopimo dve žlički in pol soli. Zapremo, pustimo na hladnem ter se pustimo presenetiti, vendar pred tem počakamo vsaj 3 ali 4 tedne. Če pripravek cepimo z 2 do 3 žlicami kisave ali zelnice, dogajanje v kozarcu usmerimo v mlečnokislinsko smer.
Plodove prelijemo z zavretim kisom, osladimo in dodamo nekaj zrnc koriandra.
Trnulje v jedeh
Sveže plodove proti koncu priprave dodajamo zelenjavnim in mesnim jedem in zatem pazimo na koščice, ki jih v tovrstnih jedeh nekako nismo vajeni. Jagode črnega trna lahko tudi oblijete s čokolado, skuhate v sirup in prelijete po sorbetu in sladoledu. Ponudijo se kot odlična priloga divjačini ali govedini. Če prisegate na prilogo iz brusnic, je vredno poskusiti tudi trnulje - za spremembo in pridih divje narave na vašem krožniku.
Neke vrste skoraj divja jota
Res je, da je jota ponavadi brez koščic, vendar lahko naredimo tudi tole. Ta jed namreč zahteva nekaj izletniškega truda in nič manj pomemben odmerek apetita, ki ga na izletu pridobimo, da o ustvarjalnosti med pripravo niti ne govorimo. Gre namreč za to, da naberemo malo trnulj in brinovih plodov, ki pogosto rastejo tam, kjer niti trnulj ne manjka. Za sklepno dejanje uspešnega izletniškega dneva zvečer v vodi namočimo skodelico fižola. Naslednji dan ga skuhamo. Nato damo v drugo, večjo posodo kilogram kislega zelja in 3 do 4 naribane srednje velike korene rumenega korenja. Vse skupaj zalijemo s fižolovko in vodo, da tekočina sega skoraj do ravni zelja. Prilijemo še kozarec cvička ali temnejšega rdečega vina ter dodamo skodelico trnulj in žlico brinovih jagod. Potem ko zavre, kuhamo na šibkem ognju, dokler se zelje ne zmehča. Zatem ostane le, da dodamo kuhan fižol in razrešimo vprašanje zabele, ki je lahko klasično ocvirkastega ali popraženočebulnega tipa. Če drugače ne, jed zabelimo kar z oljčnim oljem.
Marmelada iz trnulj: Recepti
Marmelada iz črnega trna je posebej priljubljena. Ko jo pripravimo, daje vtis, da bo trajala večno. Njeno življenjsko dobo pa lahko močno skrajšamo, saj je vse odvisno od našega pogleda na to, kaj je marmelada. To ni marmelada v vlogi sladkorne sadnosti na maslu s kruhom, temveč marmelada kot odlična priloga divjačini ali govedini.
Splošna priprava marmelade
Za pripravo marmelade je najbolje vzeti najbolj zrelo sadje brez zelenja. Slabost obiranja zrelih jagod je, da nekatere počijo kar na veji grma. Pobrani pridelek damo v globoko ponev s hladno vodo, jagode pa skrbno operemo z rokami. Oprane jagode stehtamo skupaj s koščico. Črnega trna nima smisla dolgo puščati s sladkorjem, saj nezreli plodovi ne dajo soka. Toda to lahko popravite tako, da v ponev nalijete kozarec vode. Pri kuhanju nezrelih sliv trnulj je pomembna točka - to je začetek kuhanja. Segrevati ga morate zelo počasi, da se slive ne zažgejo.
Kolikor tekočine dobimo pri pretlačenju, toliko sladkorja dodamo. Nato dodamo žganje in vaniljev sladkor. Premešamo in nalijemo v steklenice.
Klasičen recept za marmelado
- 1 kg plodov črnega trna, nabranih po prvi ali drugi slani, skuhamo do mehkega in pretlačimo skozi cedilo.
- Dobljeni sok vkuhamo z 80 dag sladkorja.
Druga različica:Črni trn operemo. Slive položimo v lonec in jih potresemo s sladkorjem. Ponev nekajkrat pretresemo, da se sladkor pomeša s črnim trnom, in pustimo čez noč. Naslednji dan ponev pristavimo na ogenj in marmelado zavremo. Zapomnite si 5 minut, in ko teh pet minut mine, ponev odstranite z ognja. V tem času pripravimo kozarce in pokrove. Marmelade iz črnega trna ni treba pasterizirati.
Marmelada s pretlačenimi trnuljami (drugi pristop)
Črni trn olupimo, damo v lonec in dodamo sladkor. Zgodi se, da naletimo na nezrele slive in je iz njih nemogoče odstraniti pečke. To je potrebno, da preprečimo, da bi lupina počila in zdrsnila s slive. V nasprotnem primeru boste imeli rumeno meso ob strani in žalostno temno kožo na vrhu.
Marmelado iz trnulj pripravimo zelo podobno kot jerebikovo: trnulje damo v posodo, prilijemo toliko vode, da so z njo pokrite, in zavremo. Ugasnemo ogenj ter počakamo nekaj minut, posoda naj bo pokrita. Zatem tekočino odlijemo in tako ali drugače porabimo. Trnulje pretlačimo skozi pasirnik, da odstranimo koščice, nato pa dobljeno sadno kašo s polovično do tričetrtinsko količino sladkorja skuhamo v marmelado.
Za pripravo goste sladice se uporabljajo samo jagode in sladkor. Poljubno količino črnega trna operemo in osušimo. Ponev pristavimo na majhen ogenj in vanjo položimo jagode tako, da v eni plasti prekrijejo dno. Ob stalnem mešanju z žlico počakamo, da jagode spustijo sok, nato dodamo preostalo sadje. Damson kuhamo, dokler se popolnoma ne zmehča, nato pa zmeljemo skozi sito ali cedilo z drobnimi zarezami. V gosto maso dodamo sladkor v razmerju 1:1, nato pa marmelado segrevamo, dokler se zrna popolnoma ne raztopijo.
Marmelada iz trnulj z jabolki
Za 2 kilograma trnov s semeni vzamemo 1 kilogram svežih jabolk. Jabolka narežemo na koščke, ne da bi odstranili kožo ali izrezali škatle s semeni. Izdelke damo v ponev ali aluminijasto posodo s širokim dnom. Sadje prelijemo s 300 mililitri hladne vode. Sadje kuhajte do mehkega četrt ure. Nato maso položimo na kovinsko sito in jo začnemo mleti. Gladka pulpa bo prešla skozi sito, na rešetki pa bodo ostale koščice in lupine trnov in jabolk. Po tem postopku sadno kašo stehtamo in ji dodamo enako količino kristalnega sladkorja.
Če pripravljamo sadne marmelade, trnuljam primešamo sladko sadje, na primer kutine, jabolka ali hruške. Lahko pa jih okuhavamo tudi skupaj z drugim jesenskim divjim jagodičevjem, na primer z bezgovimi jagodami ali rumenim drenom.
Nasveti za določanje pripravljenosti in shranjevanje marmelade
Pri kuhanju sladke sladice se je pomembno naučiti, kako določiti pripravljenost jedi. To storite tako, da žličko marmelade položite na hladen krožnik (priporočljivo je, da krožnik nekaj časa hranite v hladilniku). Druga možnost: s čajno žličko naredite "pot" po marmeladi, položeni na ravno ploščo. Če kapljica ne teče, je marmelada pripravljena. Da bo marmelada čim dlje shranjena, jo vročo damo v sterilizirane kozarce. Ko posode zapremo s čistimi pokrovi, jih obrnemo na glavo in pokrijemo s toplo brisačo ali odejo. Dan kasneje se pločevinke konzervirane hrane pošljejo na stalno skladišče.
Druge zanimive uporabe
Prašek za čiščenje zob
Iz posušenega lubja si pripravimo prašek za čiščenje zob. Lubje posušimo in ga stremo v terilnici ali kavnem mlinčku v fin prah.
Prepoznavanje črnega trna
Črni trn spada med enostavno prepoznavno divje jagodičevje. Je grmičaste rasti, na vejah so večinoma prisotni redki trni, ki pa so pri starih vejah neizraziti, lahko polomljeni od živali, ki so plezale po njem, in včasih ne izgledajo več kot trni, ampak kot majhne vejice. Listi so preprosti, na robu rahlo nazobčeni. Trnulje so velike od 0,5 do največ 2 cm. Po obliki listov in plodov so črnemu trnu podobne tudi nekatere vrste "pritlikavih" sliv, ki pa so bolj značilne za Primorsko regijo in manj za notranjost Slovenije. Vse te vrste so užitne, čeprav jih po navadi nimamo težav ločiti od črnega trna, saj so njihovi plodovi bolj podolgovati, pri črnem trnu pa bolj kroglasti.