Fižol, kot pomemben predstavnik stročnic, je nepogrešljiv del ekološkega vrtnarjenja in zdrave prehrane. Njegova zgodovina sega tisočletja nazaj, saj je bil ključna hrana številnim civilizacijam zaradi svoje hranilne vrednosti, odpornosti in sposobnosti shranjevanja. V Sloveniji je fižol tradicionalna vrtnina, ki jo najdemo na skoraj vsakem vrtu.
Raznolikost fižola
Fižol se deli na več vrst, ki se razlikujejo po načinu rasti, času dozorevanja in namenu uporabe. Med najbolj priljubljenimi sta nizek fižol in visok fižol.
Nizek fižol
Nizek fižol je bolj kompakten, zraste do višine približno 50 cm in je idealen za manjše vrtove, vzgojo v posodah, sadilnih vrečah ali na visokih gredah. Pogosto ga sadimo v vrstice, kar omogoča približno 5 kg pridelka na 2 m². Ta vrsta se hitro razrašča in hitro prekrije gredice, kar preprečuje, da bi te ostale dolgo časa gole. Nizek stročji fižol ne potrebuje svoje lastne grede in ga je mogoče saditi ob rastline, ki se počasi razvijajo, kot so zelje, ohrovt, cvetača ali brokoli. Lahko ga kombiniramo tudi z jagodami, solato, rdečo peso ali zeleno.
Visok fižol
Visok fižol se vzpenja ob oporah, kot so mreže, stebri ali ograje, in je odličen za ustvarjanje zelenih zaves ali kot ozadje na vrtu. Običajno ga sadimo v kupčke po pet semen, ob oporah pa ga lahko sejemo na razdalji 15 cm narazen. Visok fižol potrebuje močno oporo, saj lahko zraste precej visoko.
Sajenje fižola
Za uspešno vzgojo fižola je ključno upoštevati nekaj osnovnih pravil glede časa setve, temperature tal in razdalje med rastlinami.
Čas setve
Fižol je občutljiv na zmrzal in nizke temperature. Optimalen čas za setev je, ko se tla ogrejejo na vsaj 10-12°C. V severnejših regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, medtem ko je v južnejših regijah možno sejati že mesec dni prej. Če želimo zagotoviti neprekinjeno oskrbo s svežim fižolom, ga sejemo v 14-dnevnih presledkih skozi celotno sezono, z zadnjo setvijo zrnatega fižola do začetka avgusta.
Priprava semen
Seme fižola je priporočljivo razkužiti. To lahko storimo tako, da ga čez noč namočimo v žajbljevem ali kamiličnem čaju, še posebej, če uporabljamo domače seme. Enako velja za kupljeno seme, ki ni bilo razkuženo.
Globina in razdalja setve
Fižol sejemo na globino približno 5 cm. Pri setvi v kupčke na vrtu, visoki gredi ali večjem koritu, sejemo 5 do 7 semen v eno jamico. Razdalja med jamicami je običajno 30 do 50 cm, medtem ko je razdalja med dvema vrstama 50 do 70 cm. Pri popenjavih sortah okoli opore sejemo nekaj semen 15 cm narazen. Pritlikave nizke sorte sejemo na razdaljo 25 do 50 cm narazen.
Gojenje in oskrba fižola
Fižol potrebuje vlažna tla in polno sonce. Uspeva na peščeno ilovnatih tleh, medtem ko na zelo peščenih ali težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, raste slabše. Idealna temperatura za rast fižola je med 16 in 30°C, najnižja pa 12°C.
Namakanje
Redno namakanje je ključno, še posebej v času cvetenja. Če fižol trpi sušo, se oplodnja zmanjša in cvetovi lahko odpadajo. Zalivamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, pri čemer pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov. V času rasti fižol 2 do 3 krat okopljemo in osipavamo, kar preprečuje rumenenje listov.
Gnojenje
Fižol ima na koreninah bakterije, ki vežejo dušik iz zraka, zato dodatnega gnojenja z dušikom običajno ni potrebno. Če so tla spomladi močno pognojena, dodatno gnojenje ni potrebno. Priporočljivo je, da se izogibamo gnojenju z mineralnim dušikom, saj lahko fižolu bolj škodi kot koristi. Visokemu fižolu lahko dodamo malo domačega uležanega komposta pred setvijo.
Bolezni in škodljivci
Fižol je na splošno odporen proti boleznim in zahteva malo vzdrževanja. Kljub temu se lahko pojavijo bolezni, kot so fižolova rja, mastna pegavost, bela plesen in bakterijska plesen. Pogosti škodljivci pa so polži in listne uši. Za zaščito lahko uporabimo ekološka sredstva, kot so Polži STOP in Škodljivci STOP, ki krepijo rastline in povečujejo njihovo odpornost.
Pobiranje in shranjevanje fižola
S pobiranjem stročjega fižola začnemo približno 3 tedne po cvetenju. Pomembno je, da pobiramo mlade stroke, ki nimajo izraženih niti. Redno sproti pobiranje spodbuja rastlino, da še naprej cveti in rodi. Stročji fižol je najbolje porabiti sproti, višek pa lahko shranimo v hladilniku ali zamrznemo.
Fižol za zrnje obiramo, ko so stroki polni in nabrekli, ter se nato na rastlini osušijo. Zrela zrna lahko uporabimo za seme ali za pripravo hrane. Zrela semena je priporočljivo dosušiti in shraniti na suhem mestu, po možnosti v zamrzovalniku, da preprečimo napad fižolarja.
Fižol v kulinariki in medicini
Fižol je poleg svoje kulinarične vsestranskosti, kjer ga dodajamo enolončnicam, solatam in drugim jedem, cenjen tudi zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Vsebuje pomembne hranilne snovi, kot so vitamini, minerali, beljakovine in vlaknine. Uživanje fižola lahko pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi, zniževati holesterol in izboljšati prebavo. V tradicionalni medicini se uporablja tudi za pomoč pri sladkorni bolezni, saj arginin, ki ga vsebuje, pomaga telesu pri sintezi inzulina.
Kreme in maske, ki vsebujejo fižol, so lahko koristne tudi za nego kože.
