Podjetje Spar Slovenija je v svojih prostorih v ljubljanskem BTC-ju predstavilo poslovne rezultate in načrte za tekoče leto. Generalni direktor Igor Mervič je izpostavil ključne mejnike, med katerimi sta odprtje 100. trgovine Spar na slovenskih tleh in začetek gradnje stomilijonske naložbe trgovinskega središča Šiška.
Poslovni Rezultati in Tržni Delež
V letu 2016 je Spar Slovenija posloval v skladu z zastavljenimi cilji, ustvaril je 743 milijone evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 2,4-odstotno rast v primerjavi z letom 2015. Leto so zaključili z 99 lastnimi in 10 franšiznimi prodajalnami ter skupno 4504 zaposlenimi. Glede na tržni delež, ki ga podjetje dosega, ta znaša približno 22 odstotkov.
Mervič je opozoril na specifično situacijo v živilski trgovini, ki beleži rahel padec, medtem ko trgovina z neživilsko dejavnostjo raste. S to situacijo je primerjal občutek živilskih trgovcev, kot da imajo 37 °C telesne temperature - niso bolni, a niso niti povsem zdravi.
Strategija in Pričakovanja za Tekoče Leto
Generalni direktor Igor Mervič je poudaril, da se tržni delež vse bolj manjša, tekoče leto pa se mu zdi prelomno. Kot je pojasnil, bi se trend moral obrniti navzgor, če pogledamo štiri glavne stebre pričakovanj: finančno stanje, gospodarsko stanje, brezposelnost in varčevanje v zadnjih 12 mesecih.
Uspešno poslovanje v segmentu restavracij kaže na to, da gostje cenijo kombinacijo kakovosti in nizke cene, kar nakazuje tudi na povečano prehranjevanje zunaj doma. Zelo ga je razveselila nedavna GfK analiza o (ne)zadovoljstvu kupcev, ki je Spar Slovenijo uvrstila na prvo mesto po dojemanju trgovcev. Kupci jih zaznavajo kot trgovca z privlačnim videzom prodajalne, prvim po skrbi za kupce in trgovcem, ki mu lahko zaupajo. Poleg tega so jih kupci najvišje uvrstili pri vprašanjih o najljubšem kraju za nakupovanje, najboljših promocijah, inovativnosti in nakupu svežih izdelkov.
Poudarek na Slovenskem Poreklu in Širitvi Mreže
Spar Slovenija je leto 2016 zaključil z več kot 880.000 imetniki kartice zvestobe Spar plus. V letošnjem letu si prizadevajo obdržati prvo mesto med slovenskimi trgovci po izboru kupcev. Mervič je potrdil željo po povečanju deleža izdelkov slovenskega porekla, pri čemer bodo pomagale različne akcije, predvsem projekt Štartaj Slovenija, katerega druga sezona je že v teku.
Kot že omenjeno, je v načrtu odprtje 100. trgovine, prav tako pa bodo še razširili omrežje franšiznih trgovin Spar partner.
Spletna Trgovina: Izzivi in Prihodnost
Glede spletne trgovine Spar Slovenija ostaja zadržan. Mervič je pojasnil, da spletna trgovina z živili na splošno prinaša izgubo, vendar si prizadevajo zmanjšati negativne učinke. Potrdil je, da bodo s takšno prodajo zagotovo začeli, vendar natančen časovni okvir še ni znan. Prav tako ni znano, kje bo odprta 100. trgovina.
Projekt "Spar Kot Nekoč": Ohranjanje Slovenske Dediščine
V marcu je Spar Slovenija skupaj s Semenarno Ljubljana na svoje police uvedel linijo Spar Kot nekoč, ki obsega izbor semen starih slovenskih sort vrtnin. S to ponudbo želijo kupce spodbuditi k sejanju in ohranjanju slovenskih sort vrtnin. Linija trenutno zajema 23 avtohtonih sort semen za vrtnine, 2 vrsti čebulčka in semenski krompir.
Odločitev za ta projekt izhaja iz podpore domačemu gospodarstvu in naraščajočega pomena izdelkov slovenskega porekla v njihovi ponudbi. Projekt "Kot nekoč" predstavlja nadgradnjo njihovega delovanja z aktivnim prispevanjem k ohranjanju bogate dediščine slovenskih sort vrtnin za prihodnje rodove.
Inovativna Živila in Trajnostna Prehrana
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2026, ki so bila na trg uvedena v zadnjem letu. Glavna cilja projekta sta ozaveščanje potrošnikov in spodbujanje lokalnega gospodarstva pri razvoju živil, ki podpirajo trajnostno prehrano, vključno s slovenskimi tradicionalnimi jedmi.
Med nagrajenimi izdelki so:
- Žito za proteinski kruh
- Pekarna Spar za Pecivo Viktor
- Amafood za Musli brez glutena, z jagodami in bananami
- Ljubljanske mlekarne za linijo Mu Skyr
- Mlekarna Planika za Kefir z vlakninami
- Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo
- Mercator IP za solati iz linije Mercator Minute: Zelena vitalka in Fit mediteranka
- Pr' Poloni in Juriju za Bio fermentiran česen
- Barty za Anjine domače krape (posebna nagrada za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi)
Projekt sofinancirata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Letošnja podelitev nagrad je že dvanajsta po vrsti, doslej pa je bilo nagrajenih več kot sto živil.
Doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko je poudarila, da inovativnost pri razvoju živil obsega premišljeno sestavo, ki odgovarja na sodoben tempo življenja, hkrati pa upošteva vidike trajnosti in tradicije. Nagrajene izdelke odlikujejo kakovostne surovine, pogosto lokalnega izvora, izboljšana hranilna sestava ter praktičen način uporabe.
Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je dodal, da namen projekta spodbuja inovativnost domačih proizvajalcev pri razvoju živil in tako potrošnikom zagotavlja pestrejši izbor kakovostnih živil. V zadnjih letih je zaznati usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane.
Strokovna skupina, ki je ocenjevala prijave, je vključevala strokovnjake s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Pri izboru so uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil, ki glede na hranilno sestavo živilu pripišejo oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstijo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo.
Podrobneje o nagrajenih izdelkih:
- Proteinski kruh (Žito): Pripravljen iz mešanice pšenične polbele in pšenične pirine polnozrnate moke, obogaten s pšeničnimi kosmiči, lanenimi, sončničnimi in sezamovimi semeni. Odlikuje ga sveža sredica in poln okus.
- Pecivo Viktor (Pekarna Spar): Zames iz pšenične bele moke, ržene moke in ječmenovega slada (stranski produkt pri varjenju piva v sodelovanju s Pivovarno Pelicon). Bogato dodani različni semeni in kosmiči (ovseni, sončnični, laneni, sezamovi, bučni, chia). Odlikuje ga visoka vsebnost prehranske vlaknine in beljakovin.
- Amafood musli: Hranljiva žita za zajtrk iz polnozrnatih ovsenih kosmičev, bučnih, sončničnih in lanenih semen, z dodatkom jabolčnega sirupa, liofiliziranih jagod in banan ter cimeta. Bogat vir prehranskih vlaknin.
- Mu Skyr (Ljubljanske mlekarne): Gost in kremast islandski tip jogurta, izdelan iz posnetega mleka. Naravno bogat z beljakovinami in z nizko vsebnostjo maščob. Na voljo v štirih okusih: naravni, mango - pasijonka, stracciatella in borovnica.
- Kefir z vlakninami (Mlekarna Planika): Fermentiran izdelek iz pasteriziranega nehomogeniziranega mleka z nizko vsebnostjo maščob. Bogat vir beljakovin, obogaten s prehransko vlaknino iz cikorije (inulin).
- Lukov super zajtrk (Spar): Glavni sestavini sta kuhana ajdova kaša in sveži sir skyr, z dodatkom medu, mandljevih lističev, malin, borovnic, liofiliziranega jagodičevja, koščkov čokolade in mandljeve kreme.
- Brinina azijska skleda (Spar): Sestavljena iz črnega riža, z dodatkom zelenjave, kalčkov mungo fižola, sojine omake, začimb in kokosovega napitka, z dodatkom kozic.
- Mercator Minute (Mercator IP): Dve solati: Fit mediteranka (pire, tuna, pečena rdeča paprika, jajca, črne olive) in Zelena vitalka (tribarvna kvinoja, čičerika, brokoli, bučna semena, rozine, brusnice).
- Bio fermentiran česen (Pr' Poloni in Juriju): Pridelan ekološko, zmanjšan česnov vonj zaradi fermentacije, praktičen za uporabo.
- Anjini domači krapi (Barty): Sodobna različica tradicionalne slovenske jedi, ročno izdelana, z nadevom iz sveže skute in prosene kaše. Vir beljakovin in prehranskih vlaknin.
Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta.
Vlada in Gospodarstvo: Delitev ali Povečanje "Kolača"
Ekonomist Mojmir Mrak je v Odmevih opozoril, da je vlada predvsem usmerjena v delitev obstoječega "kolača", medtem ko je bistveno manj poudarka na tem, kako ta kolač povečati. To se odraža tudi v odnosu vlade do partnerjev v ekonomsko-socialnem dogovarjanju, kjer je vlada bolj naklonjena sindikatom kot gospodarstvu.
Finančni ministri članic EU so dosegli dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil, ki bodo zavezujoča tudi za Slovenijo. Mrak ocenjuje, da je vrnitev k fiskalnim pravilom dobra, saj se vračajo v normalnost po obdobju "javnofinančnega divjega zahoda". Nova pravila so konceptualno drugače zastavljena, temeljijo na vzdržnosti javnega dolga in omogočajo srednjeročno javnofinančno prilagajanje.
Vendar pa Mrak izraža skrb glede prevelike pristojnosti Evropske komisije pri morebitnem posredovanju, kot je bilo v preteklosti. Poudarja, da so fiskalna pravila postala bolj strožja zaradi zahtev nekaterih držav, da se v srednjeročni program vključijo tudi numerični cilji za posamezno leto, kar naj bi omejilo prostor Evropski komisiji za individualno obravnavo.
Glede situacije v Sloveniji Mrak izpostavlja, da je vlada nadaljevala z ekspanzivnostjo na področju javnih financ, kar potrjujejo podatki o strukturnem primanjkljaju, ki je eden največjih v EU. Ob ponovni vzpostavitvi fiskalnih pravil se bo pokazalo, da je ta "zid" bližje, kot bi si morda želeli. Leto 2024 bo prehodno, polno uveljavljanje pravil pa se pričakuje z letom 2025, kar lahko prinese resne finančne prilagoditve.
Mrak ocenjuje vlado kot razočaranje na ekonomskem področju, saj je bila njena konceptualna zasnova usmerjena predvsem v delitev obstoječega "kolača" namesto v njegovo povečanje. Veliko napovedanih reform ni bilo izvedenih, kar je vplivalo na verodostojnost vlade.
Prihodnost Slovenije: Produktivnost, Konkurenčnost in Blaginja
Na Managerskem kongresu so vodilni predstavniki gospodarstva, znanstvene sfere in politike soočili poglede o prihodnosti Slovenije do leta 2050. Osrednje sporočilo je bilo jasno: za ohranitev in krepitev države blaginje mora Slovenija dvigniti svojo produktivnost in konkurenčnost.
Ključni vzvodi za uspeh so:
- Davčna razbremenitev plač za privabljanje in zadrževanje talentov.
- Korenita debirokratizacija postopkov za hitrejše umeščanje investicij v prostor.
- Določitev jasnih strateških prioritet države.
Opozorjeno je bilo, da Slovenija kljub dobri kondiciji nazaduje na lestvicah konkurenčnosti zaradi nepredvidljivega poslovnega okolja. Gospodarski krog pričakuje oblikovanje stabilnih in razvojno usmerjenih politik, ki krepijo konkurenčnost Slovenije in izboljšujejo kakovost življenja.
Dr. Iztok Seljak je poudaril, da se preveč ukvarjamo s prerazdeljevanjem, premalo pa z ustvarjanjem višje dodane vrednosti. Petra Juvančič je izpostavila potrebo po več miru, stabilnosti, predvidljivosti in razvojno naravnani davčni politiki, pa tudi resni debirokratizaciji.
Dušan Olaj je pozval k več ambicije, poguma in odgovornosti, saj blaginja nastane z ustvarjanjem, ne z razdeljevanjem. Jedro prihodnosti je produktivnost: znanje, tehnologija, hitra izvedba.
Mag. Leon Korošec je poudaril, da je Slovenija majhno gospodarstvo, katerega blaginja se napaja iz uspeha na tujih trgih. Ko konkurenčnost izgubljamo, se krči osnova, iz katere se financirajo plače, investicije in javni sistemi.
Aljoša Krdžić je izpostavil potrebo po družbenem dogovoru in partnerstvu med ključnimi deležniki z jasno opredelitvijo strateških usmeritev razvoja.
Tone Strnad je poudaril, da se moramo usmeriti v povečanje celotnega "kolača", ne le v njegovo prerazdelitev, ter v kakovostnejše izdelke z višjo dodano vrednostjo.
Tanja Subotić Levanič je izpostavila pomen zaupanja med ljudmi, gospodarstvom in državo ter potrebo po spodbujanju gospodarstva kot motorja razvoja.
Dr. Aleš Ugovšek je poudaril potrebo po trdnih temeljih, jasni viziji in zrelem zavedanju identitete, da bo Slovenija do leta 2030 konkurenčna država z visoko dodano vrednostjo.
Melanie Seier Larsen je poudarila, da konkurenčnost brez blaginje ostane statistika, blaginja brez konkurenčnosti pa kratkoročna iluzija. Slovenija potrebuje ravnotežje obojega.
Aleksander Zalaznik je predstavil rešitve za delujoč slovenski zdravstveni sistem, ki vključujejo izboljšano upravljanje, vključevanje vseh resursov, pošteno financiranje in osredotočenost na pacienta.
Krožno Gospodarstvo: Pot K Trajnosti in Konkurenčnosti
V kontekstu prihodnosti Slovenije je pomembna tudi širša vizija krožnega gospodarstva. Primer ogrevanja bazenov v Atlantisu v ljubljanskem BTC-ju z odvečno toplotno energijo podjetja Julon Aquafil ponazarja potencial krožnega gospodarstva. Julon Aquafil namreč ne proizvaja več najlona iz nafte, temveč iz odpadkov, kar predstavlja napreden krožni tehnološki cikel.
Platforma Circular Change, zasebna pobuda, ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo, si prizadeva povezovati deležnike in spodbujati inovativne modele sodelovanja. Idejna vodja Ladeja Godina Košir poudarja, da je ob omejenih virih in odvisnosti Evrope od uvoza ključnega pomena obvladovanje tveganj in stroškov materialov ter energentov za doseganje večje konkurenčnosti.
Prehod v krožno gospodarstvo je sistemska sprememba, ki zahteva sodelovanje podjetij, lokalnih skupnosti, mest, izobraževalnih institucij, raziskovalcev, nevladnih organizacij in vlade. Cilj takšnega sodelovanja je povečati skupni "kolač" za vse.
Primer multinacionalke Philips, ki ponovno prodaja obnovljene aparate za magnetno resonanco, ponazarja ekonomski potencial krožnega gospodarstva. Philips namreč isti izdelek proda dvakrat z nižjimi stroški kot pri izdelavi novega aparata.
Platforma Circular Change si prizadeva za prehod od besed k akciji, prepoznavanje konkretnih priložnosti in sooblikovanje projektov, ki temeljijo na povezovanju med podjetji, institucijami, državami in mesti. Cilj je spodbuditi inovacijski potencial, uporabo znanja in izkušenj ter na tej podlagi soustvarjati smer k večji mednarodni konkurenčnosti in krepitvi kakovosti življenja.
Projekt spodbuja tudi ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter trajnostni zeleni turizem, kot je prikazano s projektom "365 dni Riviere", ki je nadgradil turistično ponudbo Portoroža in Opatije ter ju usmeril v trajnostni in zeleni turizem.
Glavni cilj trajnostnega delovanja SPAR Slovenija je kupcem olajšati trajnostne izbire. V začetku leta 2024 so kot prvi slovenski trgovec v celoti ukinili plastične vrečke za enkratno uporabo na oddelku sadja in zelenjave ter v vseh trgovinah uvedli zbiralnike za odpadno jedilno olje. SPAR uspešno vključuje slovenske dobavitelje v pobudo za pridelavo živil brez glifosata, linija SPAR Natur*pur pa je certificirana pri društvu Demeter.