Češnjev paradižnik (Solanum lycopersicum var. cerasiforme) je priljubljena izbira za vrtnarje, tako začetnike kot izkušene, zaradi svoje relativno enostavne vzgoje in hitrega dozorevanja. Med številnimi sortami izstopa 'Black Cherry', ki jo odlikujejo edinstven videz in okus.
Razmnoževanje in sajenje
Začetek v zaprtih prostorih
Sadike paradižnika 'Black Cherry' je priporočljivo začeti saditi v zaprtih prostorih od sredine marca v svetlem, toplem prostoru. Semena je treba raztresti dva centimetra narazen po vlažnih kokosovih vlaknih ali organski zemlji za lončnice in jih le rahlo pokriti. Rastni substrat ohranjajte vlažen, vendar ne moker, idealno z uporabo razpršilke. Posodo pokrijte s prozorno plastično folijo, ki je preluknjana, da zaščitite zemljo pred izsušitvijo. Vsakih dva do tri dni folijo odstranite za dve uri, da preprečite rast plesni. Posodo postavite na svetlo, toplo mesto s temperaturo med 20 in 24 °C.
Kalitev in nega sadik
Po enem do dveh tednih se običajno pojavijo prve sadike. Takrat odstranite pokrov in rastline postavite na svetlo mesto, izogibajte pa se neposrednemu opoldanskemu soncu ter jih ohranite nekoliko hladnejše. Ko se razvije drugi par listov, lahko mlade rastline ločite v majhne 10 cm lončke z drenažnimi luknjami in organsko zemljo za rastline, do prvega pravega lista. Od višine desetih centimetrov sadike potrebujejo kol za oporo. Semena večine rastlinskih vrst vsebujejo rezervo hranil, ki mladim rastlinam po kalitvi omogoča razvoj osnovnih organov. Zato običajna zemlja za lončnice ni posebej primerna za setev, saj vsebuje preveč gnojilnih soli, ki lahko povzročijo gnitje semen ali propad sadik. Vedno uporabite mešanico za vzgojo semen ali kokosova vlakna, ki služijo predvsem kot opora in zagotavljajo stalno vlago, hkrati pa spodbujajo razvoj močnejšega koreninskega sistema.
Substrat iz kokosovih vlaken je okolju prijazna alternativa šoti, saj je kokos obnovljiv vir in popolnoma podnebno nevtralen. Pri zalivanju uporabite vodo z minimalno vsebnostjo vodnega kamna, idealna je deževnica. Med kalitvijo je priporočljivo rastni substrat dnevno škropiti z razpršilko, da se vlaga enakomerno porazdeli in prepreči odplakovanje semen.
Presajanje in utrjevanje
Po zadnji zmrzali sredi maja lahko rastline presadimo v gredico ali posode na sončni lokaciji, pri čemer jih razmaknemo približno 75 centimetrov. Rastline, gojene v zaprtih prostorih, je treba pred presaditvijo na prosto utrditi. To pomeni, da jih za približno teden dni postavite na zaščiteno, senčno, a še vedno svetlo mesto. To obdobje okrepi rastline in listom omogoči razvoj debelejše kutikule, ki ščiti pred močnejšim UV-sevanjem na prostem. Gojenje sadik v šotnih lončkih brez presajanja lahko pospeši zorenje plodov za dva tedna.
Značilnosti sorte 'Black Cherry'
Izvor in videz
Eksotični črni češnjev paradižnik, znan tudi kot črna češnja, so vzgojili ameriški agrobiologi in je vpisan v register žlahtnjenjskih dosežkov. Značilnosti in opis sorte poudarjajo njeno primernost za gojenje na prostem in v zaščitenem prostoru. Plodovi so majhni, dosežejo premer 3 cm in tehtajo približno 20 g. V vodoravnem rezu so vidne 2-3 komore s semeni. Stebla črnega češnjevega paradižnika spominjajo na vinski trti, stranska stebla grma pa so višja od glavnega debla, kar je posebna značilnost te sorte.
Okus in hranilna vrednost
Ko plod dozori, zgornji del paradižnika dobi črno-vijoličen odtenek z indigo odtenkom. Meso je češnjeve barve in srednje čvrsto. Glavna prednost sorte je njen edinstven okus, ki je opisan kot rahlo sladek in bogato aromatičen. Antocianini, pigmenti, ki dajejo plodovom temno barvo, imajo antibakterijske lastnosti, krepijo imunost in imajo terapevtski učinek pri prehladih, saj jih človeško telo ne proizvaja in jih je treba zaužiti s hrano.
Posebnosti rasti in odpornost
Za to sorto je značilno dolgo obdobje obiranja, saj začne roditi 112-120 dni po kaljenju. Črne češnje so občutljive na pomanjkanje svetlobe in hranil, so pa zmerno odporne na bolezni. Za preventivne namene se grmičevje zdravi s kompleksnimi pripravki.
Tako odstranjujemo zalistnike paradižnika
Nega češnjevega paradižnika
Lokacija in opora
Idealna lokacija za češnjev paradižnik je sončna in zaščitena pred dežjem in vetrom. Paradižnik potrebuje trdne oporne količke ali paradižnikove spirale, saj večina sort raste skozi vso sezono in potrebuje podporno strukturo. Priporočljiv razmik med sadikami je približno meter, da se omogoči neomejena rast in dobro kroženje zraka.
Zalivanje in gnojenje
Zalivajte enakomerno, vendar se izogibajte premočenju. Redno odstranjujte (izščipnite) vse poganjke, ki se oblikujejo med steblom in dnom vej. Ker se koreninski sistem najprej močno razvije, je vidna rast v prvih nekaj tednih počasna. Gnojenje igra ključno vlogo pri negi rastlin. Tekoče gnojilo, ki vsebuje minerale, kot so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K), je bistveno za zdravo rast. Rastline v lončkih in posodah imajo še posebej visoke zahteve glede hranil. Pomanjkanje železa lahko povzroči rumenenje listov (klorozo).
Boj proti škodljivcem in boleznim
Večina škodljivcev, kot so belke, pajkovci, listne uši in škrlatne žuželke, uspeva v preveč suhem zraku. V tem primeru pogosteje prezračite ali popršite liste rastline z vodo, ki ima čim manj apna. Nekatere rastline, kot je modra laterna (Nicandra physalodes), lahko škodljivce tudi odganjajo. Pri hitro rastočih rastlinah lahko trdovratnega škodljivca odstranimo z obrezovanjem ali uporabo rastlinskih poparkov.
Preprečevanje premočenja
Druga pogosta težava je premočenje, ki se kaže v porjavelih konicah listov, venenju ali odpadanju listov. Najboljši način za preprečevanje premočenosti tal je dobra drenaža in drenažne luknje v sadilni posodi. Na dno lonca lahko raztresete nekaj centimetrov razbitih glinenih lončkov ali glinenih granul.
Obiranje in uporaba
Čas obiranja
Češnjev paradižnik se pobere s trte, ko doseže biološko zrelost, saj paradižnik, pobran v tehnični fazi zrelosti, med zorenjem izgubi okus. Čas obiranja je odvisen od vremena in podnebja, običajno pa potrebujejo nekaj mesecev, da dozorijo. Pripravljeni so za obiranje v približno 50 do 65 dneh po sajenju, ko se zlahka ločijo od stebla in njihova barva preide iz zelene v rdečo, oranžno, vijolično ali rumeno, odvisno od sorte. Med zorenjem so plodovi nagnjeni k razpokanju, zato jih je priporočljivo pobrati takoj po dežju, če niso bili že pobrani. 'Black Cherry' paradižnik je namenjen dolgotrajnemu skladiščenju.
Kulinarična uporaba
V kulinariki se plodovi uporabljajo sveži, v različnih jedeh, kot okras pri serviranju in za vlaganje. Zaradi svojega posebnega sladkega okusa so odlični kot prigrizek ali dodatek k solatam. Lahko jih tudi konzerviramo, posušimo v pečici ali zamrznemo v obliki paradižnikove paste ali omake.
Različne sorte češnjevega paradižnika
Poleg 'Black Cherry' obstaja veliko drugih sort češnjevega paradižnika, ki se razlikujejo po barvi, obliki in okusu:
- 'Fantastico': odporen proti razpokam in toleranten na ožig.
- 'Golden Sweet': rumena sorta, odporna proti listni plesni.
- 'Isis Candy': daje dvobarvne rdeče plodove z zlatimi črtami.
- Crokini F1: zgodnja, zelo odporna sorta na bolezni in nizka občutljivost na pokanje ter odpadanje plodov, z uravnoteženim sladko-kislim okusom.
- Prezioso F1: nova vrsta češnjevca z gladko okroglim plodom in intenzivno svetlo rdečo barvo, z 14-18 plodovi na grozdu.
- Regium F1* (ES 24121): determinanten rumen češnjev paradižnik srednje do visoke rasti, zelo odporen in z zelo zgodnjim ciklom.
- RENZINO F1: robusten, determinanten hibrid z majhno, kompaktno rastjo in odličnim listnim pokrovom.
- Tonatico F1: tvori lepe, okrogle, srednje velike plodove (15-25 g) enakomerne barve in velikosti, čvrste, visoke kvalitete in izvrstnega okusa.
- Yellow Pershaped: hruškaste oblike, idealen za dekoracijo, z bogatim pridelkom plodov teže približno 20 g.
- Sungold: zelo bujna, srednje zgodnja in rodna sorta rumenega češnjevega paradižnika, z zelo polnim in sladkim okusom.
- Cookie: pisana sorta češnjevega paradižnika z rdečimi plodovi in zelenimi progami, teže 18 gramov in odličnega polnega okusa.
TomTato: inovativna cepljenka
Posebnost je TomTato, češnjev paradižnik, cepljen na krompir, kar omogoča pridelavo obeh vrtnin na eni rastlini. Na eni rastlini lahko pridelamo do 500 izjemno sladkih in zelo okusnih plodov češnjevega paradižnika in 2 kilograma belega krompirja. Rastlino lahko posadite v večji lonec (vsaj 40 litrov), na gredico ali v rastlinjak, ko je zemlja dovolj ogreta (okoli 15ºC) in minejo nevarnosti nizkih temperatur. Pri sajenju je pomembno, da je cepljeno mesto nad zemljo, da se izkoristi ves potencial obeh rastlin. Rastlina potrebuje močno oporo visoko 200 do 250 cm, potrebno pa je tudi odstranjevati zalistnike na nadzemnem delu in poganjke krompirja, ki izraščajo iz tal.
tags: #cesnjev #paradiznik #crna #cesnja