Posavsko hribovje skriva številne lepote, ki so za razliko od popularnih destinacij precej manj obiskane. Ta regija, vključno z Zasavsko-Posavskim hribovjem, ponuja izjemno naravo in nepozabna doživetja za pohodnike. Med najzanimivejšimi cilji sta zagotovo Krvavica in Čemšeniška planina, ki ponujata čudovite razglede, bogato rastlinstvo in živalstvo ter zgodbe iz preteklosti.
Krvavica: Naravni spomenik in izziv za pohodnike
Geografske in morfološke značilnosti Krvavice
Krvavica je nenavaden, slikovit in čokat vrh, ki se nahaja vzhodno od Čemšeniške planine. Po obliki spominja bolj na goro, saj kot velik kamniti stožec štrli strogo proti nebu. Kljub nižjim metrom od višje, toda zaobljene Čemšeniške planine, zbuja izjemno zanimanje. Krvavica je resnično posebna, a precej prezrta gora; če se ne bi skrivala v temnem ozadju višjih vrhov, bi s svojo podobo zagotovo vedno znova pritegnila poglede po štajerski avtocesti drvečih potnikov. Če vemo, kam pogledati, jo bomo uzrli, sicer pa je dobro zamaskirana v senci temnih pobočij. Povsem drugačna je zgodba, ko se preko vasi Loke peljemo proti izhodišču, kjer se njena podoba jasno razkrije.
Naravne vrednote in živalstvo
Krvavica je bila leta 1998 razglašena za geomorfološki in botanični naravni spomenik. Na njenem grebenu uspevajo mali jesen, črni gaber in večje število tis. V njenih stenah gnezdi sokol selec, na tem področju pa lahko naletimo na več redkih vrst ptic. Stalni prebivalec je tudi gams, občasno pa jo obišče tudi medved, na kar opozarjajo tudi informativne table na začetku poti. Pohodniki so na poti že naleteli tudi na majhnega močerada. Pomembno je biti pozoren tudi na klope, saj je Krvavica znana po njihovi prisotnosti.
Znamenito naravno okno
Ena izmed največjih posebnosti Krvavice je naravno okno, ki ga je narava izdolbla v skalo. Prehod skozi to okno je v pomoč varovan z jeklenicami in skobami, kar omogoča varno, a vznemirljivo izkušnjo. Čeprav se je nekaterim zdelo, da je po slikah na spletu daljše, je okno vsekakor okej in vredno ogleda. Na poti skozenj se pokažejo lepi razgledi v kotlino.
Legende Krvavice
Ime Krvavica in njene strme, previsne stene so povezane z različnimi legendami in pripovedkami. Ena izmed najbolj znanih legend pravi, da so prav z njenega vrha pahnili v globino Veroniko Deseniško. Legenda dodaja: "Branila se je, ali ni ji pomagalo. Zato pa še dandanašnjih dni hodi ob mesečnih nočeh na skale sedet."
Čemšeniška planina: Najvišji vrh in varovano območje
Črni vrh: Krovna točka planine
Črni vrh je najvišja točka Čemšeniške planine, s katere se odpirajo razgledi tja do Zasavske svete gore in Kuma, pa v dolino v Izlake in proti Zasavju. Na poti proti vrhu so pohodniki naleteli na prave nasade čemaža, nekaj pa so ga tudi nabrali za domov. Na vrhu so že prave plantaže čemaža.
Ekološki pomen in gozdne značilnosti
Čemšeniška planina je zaradi naravnih vrednot in posebnosti varovano območje. Čar mešanega gozda, skozi katerega poteka pot, je s podrastjo v pomladanskem času izjemen. Opazovalcu ne more uiti, kako zelo se razlikuje od smrekovega gozda, ki so ga na posameznih mestih nadomestili zaradi izsekavanja bukev po drugi svetovni vojni. V smrekovem gozdu svetlobo zamenja tema, na tleh je vse pusto, le odmrle iglice, podrasti ni; v trenutku se "oaza" spremeni v "puščavo".
Obilje čemaža
Med pomladanskimi meseci, še posebej v maju, so gozdovi Čemšeniške planine in območja pod Krvavico prekriti z nepreglednimi belimi preprogami cvetočega čemaža. Planina kar vabi, da se povzpnemo nanjo in uživamo v njenih lepotah, ki jih poleg cvetočih rožic dopolnjujejo tudi žafrani in zvončki.
Planinske poti in izhodišča
Pot na Krvavico iz Lok
Eno izmed pogostih izhodišč za vzpon na Krvavico je vas Loke (400 m). V Lokah pridemo na križišče, kjer gremo naravnost (levo Zajčeva koča) in cesti sledimo do naslednjega križišča, ki se nahaja za vasjo Loke. Tu gremo naravnost v smeri "Presedle". Avtomobil lahko pustimo na manjšem parkirišču na desni strani ceste, ki ga prepoznamo po planinskem smerokazu in informativni tabli o naravnem spomeniku Krvavici.
Zmerno se vzpenjamo skozi gost gabrov in bukov gozd. Višje pridemo na sedlo, kjer se teren kratko položi, a se pot hitro ponovno vzpenja. Vzpon je večinoma zmeren, srednje strm, pot je speljana v okljukih po severnih pobočjih. Pod naravnim oknom postane vzpon strm in pot ponekod nekoliko izpostavljena, zato si med hojo po potrebi pomagamo z rokami. Nad oknom nas strma pot pripelje na vrh grebena, kjer se teren položi. Do vrha z vpisno skrinjico je od tu le še nekaj minut hoje. Skupno se nabere približno 910 metrov vzpona.
Sestop poteka po grebenu do klopi na razglednem robu gore, nato pa se pot strmo spusti po južnih pobočjih do parkirišča, kjer se nahaja informativna tabla in razpotje za Čemšeniško planino in Zajčevo kočo. Krožen povratek poteka po makadamski cesti.
Alternativna pot za družine na Krvavico
Opisana pot skozi naravno okno ni primerna za mlajše otroke zaradi strmine in izpostavljenosti. Za družine je priporočljiva alternativa: zapeljemo se do konca ceste ob kateri bi sicer parkirali, po dobro vzdrževani gozdni makadamski cesti približno 5 kilometrov, kar premaga skoraj 400 metrov višinske razlike. Cesta nas pripelje pod južna pobočja Krvavice, kjer se razširi v široko parkirišče. Vzpon je iz te smeri dokaj strm, a povsem nezahteven, premagati pa moramo samo približno 100 metrov višinske razlike. Pot, primerna za otroke stare 3 leta ali več, nam bo vzela približno 30 minut zmerne hoje.
Poti na Čemšeniško planino iz različnih smeri
- Iz Šentgotarda: Izhodišče v idilični vasici Šentgotard omogoča vzpon na Čemšeniško planino. Smerokaz na obcestni hiški nakazuje uro in tri četrt hoje do planine. Celoten pohod traja okoli 5 ur.
- Iz Zagorja in Kisovca: Pot na Čemšeniško planino iz Zagorja lahko začnemo pri delavskem domu, usmerimo se na Levstikovo ulico in sledimo markacijam. Pot vodi na Ruardi, čez Vinski vrh, mimo lovskega doma na Klančišah, mimo razvalin gradu Gamberk in čez nekatere vasi (Ržiše). Teren je pester (asfalt, makadam, gozdna pot). Vzpon traja dobri dve uri. Alternativno se lahko zapeljemo v vas Vine in si s tem prihranimo slabe pol ure hoje. Izhodišče je lahko tudi pri Rudarskem muzeju v Kisovcu, kjer pot prav tako traja več kot dve uri.
- Iz Prvin: Pohod se lahko začne tudi na Prvinah, kjer je Čemšeniška planina pogosto prvi cilj.
- Iz Dobrljevega: Možen je tudi pohod iz Dobrljevega, mimo sv. Primoža na Krvavico in nato na Čemšeniško planino.
Planinski domovi in koče na poti
- Zajčeva koča: Nekoč Zajčeva domačija, jo je lokalno planinsko društvo Tabor odkupilo in prenovilo v planinsko kočo. Notranjost je urejena v slogu starih domačij in je res nekaj posebnega. Nahaja se na višini 742 m.
- Planinski dom dr. Franca Goloba: Dom se nahaja na Čemšeniški planini in je pogosta postojanka za pohodnike, saj z njegovega vrha lahko uživamo v razgledih tja do Zasavske svete gore in Kuma.
- Dom na Vrheh: Še en postanek na poti, kjer si lahko pohodniki "napolnijo baterije" po daljši hoji.
Nasveti za obiskovalce
Priporočena oprema
Za pohodništvo po Krvavici in Čemšeniški planini je nujna zanesljiva obutev in priporočamo uporabo pohodnih palic, še posebej na strmih in morda izpostavljenih delih poti.
Optimalni čas obiska in razgledi
Majniški dnevi vnesejo v vse pohodniške duše nemir, saj gozdovi zelenijo, travniki so kot pravi cvetlični parki in se oglašajo murni. Pomlad je idealen čas za obisk zaradi cvetenja čemaža in drugih spomladanskih rož. V zimskih mesecih se odpre lep razgled na visoko prepadno in rdeče obarvano steno Krvavice, v poletnih mesecih pa je steno najlepše videti pri Koči pod steno.
Povezave na planinske poti
Območje Krvavice in Čemšeniške planine prečkajo tudi nekatere znane planinske poti, vključno s Savinjsko planinsko potjo (ki vključuje Krvavico, Zajčevo kočo, Črni vrh, Limovce), Zasavsko planinsko potjo (Čemšeniška planina) in Potjo kurirjev in vezistov (Planinski dom dr. Franca Goloba).
tags: #cemseniska #planina #krvavica