Spomladansko krmljenje čebel je tema, o kateri se pogosto krešejo mnenja čebelarjev. Številni čebelarji namreč hvalijo spomladansko krmljenje čebel s pogačami, drugi priporočajo sladkorni sirup, tretji pa nasprotujejo kakršnemu koli krmljenju.
Splošna načela spomladanskega krmljenja
Pri krmljenju čebel moramo upoštevati praktične izkušnje, znanstvena stališča, najbolj pa potrebe čebel. Čebelarji se pri spomladanskem dražilnem krmljenju premalo zavedamo, da zaloga hrane v tem obdobju nista samo med in cvetni prah, ki ju vidimo v panju, ampak tudi zaloge beljakovinsko-maščobnih teles, ki so jih v sebi nakopičile zimske čebele. Te so ključnega pomena za razvoj poletnih čebel, saj zimske čebele iz njih črpajo hrano za ličinke in vzrejo prvih generacij čebel, medtem ko je narava še odeta v zimsko spanje.
Pomen naravnih zalog hrane
Zadostna preskrba z medom in s kakovostnim cvetnim prahom, za katero moramo čebelarji poskrbeti že po zadnjem točenju, je odločilna za razvoj notranjih organov zimskih čebel, še posebej za beljakovinsko-maščobna telesa, in za proizvodnjo krmilnega soka. Za čebele so zaloge tudi presežki hrane, ki jih verjetno ne bodo nikoli potrebovale za svoj razvoj, vendar jim zagotavljajo kakovostnejše hranjenje zalege in brezskrbno izletanje iz panjev. Presežek medu v čebeljih panjih pozimi in v prvem delu pomladi ni stran vržen denar.
Čebelarji bi morali vedno zagotavljati, da imajo čebele primerno količino hrane, da so močne in zdrave. Najboljša hrana za čebele v katerem koli obdobju leta je naravna hrana, torej med. Čebele so pri porabi medu zelo racionalne in presežek hrane bo slej ko prej na voljo čebelarju v obliki dobro razvitih čebeljih družin, ki bodo maksimalno pripravljene na prvo pašo.
Vpliv dražilnega krmljenja
Temeljite raziskave v minulih 20 letih, ki so jih A. Imdorf, K. Ruoff in P. Fluri objavili v knjigi Volksentwicklung bei der Honigbiene, so nesporno dokazale, da posledica dražilnega krmljenja s sladkorno raztopino ni niti večje zaleganje niti hitrejši razvoj družin. S takim ukrepom družin ni mogoče spodbuditi k večjemu nabiranju cvetnega prahu niti k večjemu donosu medu. Dokazano je bilo tudi, da se družine, ki so bile krmljene z dodatki beljakovin, celo slabše razvijajo (verjetno zaradi fermentirane hrane).
Žal so se v zadnjem času nekateri čebelarji zaradi visokih cen medu in drugih čebeljih pridelkov v prodaji na drobno prelevili v "medarje", pohlep po čim večjem zaslužku pa jih je privedel do tega, da čebelam odvzemajo preveč njihovih zalog hrane, tj. medu in cvetnega prahu. Njihove čebele so vso sezono na minimumu potrebnih zalog, zato ne bi smeli biti presenečeni, če so izčrpane in če je spomladanski razvoj slab. Celoletna izčrpanost je namreč za čebele stres, ta pa povzroča izgubo odpornosti in na koncu neredko tudi "nepojasnjene" izgube ter aprilski nakup čebeljih družin.
Ključna vloga cvetnega prahu
V tem spomladanskem času moramo poskrbeti, da so v čebeljih družinah poleg zadostnih količin medu tudi zadostne količine cvetnega prahu. Pelod namreč vsebuje vse sestavine, ki jih čebele potrebujejo za svoj normalen razvoj. Zaradi pomanjkanja cvetnega prahu ob koncu zime ali v začetku pomladi je razvoj slabši, to pa je tudi poglavitni vzrok za nenehno spomladansko slabljenje družin. Pomanjkanje beljakovin povzroči izgubo telesne teže čebel in njihovo hitro odmrtje, prekinitev delovanja žleznega sistema čebel, predvsem krmilnih in voskovnih žlez. Čebele prenehajo graditi satje, izločati matični mleček ter hraniti matico in ličinke.
Kako pomemben v življenju čebel je cvetni prah, najbolje ponazarja podatek, da je za vzrejo 10.000 ličink (1 kg čebel) potrebnega 0,128 kg medu in 8,5-krat več, to je 1,089 kg cvetnega prahu, ter da v vsem letu čebelja družina porabi od 20-30 kg cvetnega prahu.
Naloga čebelarjev je, da čebeljim družinam omogočimo optimalne razmere za nabiranje zadostnih količin peloda za normalno redno uporabo in rezervo. To dosežemo z ustvarjanjem in ohranjanjem močnih čebeljih družin, s stalnim vzdrževanjem ugodne starostne strukture čebel v družini ter s pravočasno in čim bolj optimalno oskrbo čebeljih družin. Če v okolici čebelnjaka ni dovolj cvetnega prahu, moramo čebelarji tam posaditi medovite rastline.
Priprava in dodajanje zimske pogače
Zimsko hranjenje čebel s trdno hrano je za čebelarje pogosto opisano kot "potrebno zlo". Dodajanje pogače družinam pred ponovnim zaleganjem, ki se običajno pojavi konec decembra ali ob začetku daljšanja dneva, ni upravičeno. V mesecih brez zaleganja (novembra in skoraj ves december) se je čebelja družina lahko premikala po panju in iskala hrano. Ko so zunanje temperature nekoliko višje, so čebele lahko dostopale do hrane s sosednjih medenih satnic.
Belokranjska pogača Kako speči belokranjsko pogačo? How to bake Belokranjska pogača?
Kdaj in kako dodati pogačo
S prihodom prve zalege v panju se čebelja družina zadržuje na območju zalege. V tem času lahko dostopajo le do hrane, ki je neposredno ob zalegi ali nad njo, saj se gibljejo navpično za hrano. Če je hrana v panju, znana kot medeni venci, porabljena in so temperature še vedno nizke, lahko čebelja družina strada, čeprav je na oddaljenih stranskih satnicah še vedno dovolj medu. V takih izrednih razmerah je krmljenje neizogibno.
Pogače je priporočljivo pripraviti takoj po novem letu. Za dodajanje pogače čebelam je treba izbrati prvi sončni dan brez vetra, ko je temperatura okoli +10 °C. Če se stanje s hrano zdi kritično ("nuja zakon menja"), ni nujno čakati na višjo temperaturo. V takem primeru lahko pogačo dodamo že pri temperaturi nad 0 °C, pod pogojem, da ni padavin in vetra.
Sestava in vrste čebeljih pogač
Klasična pogača
Klasična pogača, ki jo čebelarji pogosto imenujejo "6-5-4-", je sestavljena iz sladkorja, medu in vode. Njena sestava je naslednja:
- Sladkor: 60% (približno)
- Med: 20%
- Voda: 2%
Oznaka "6-5-4-" se nanaša na procentualno razmerje kvasa, medu in vode. (Čeprav v tej osnovni sestavi ni eksplicitno omenjen kvas, se omenja pri razlagi razmerja.)
Pogače z beljakovinami in cvetnim prahom
Ta vrsta pogače je obogatena z beljakovinami in cvetnim prahom in se lahko uporablja v času začetka zaleganja, če čebelar presodi, da je v satnicah premalo cvetnega prahu.
Nove sladkorne pogače
Na trgu so na voljo tudi novejše sladkorne pogače, kot je na primer Medopip Pollen. Tem pogačam je dodan cvetni prah, ki spodbuja vitalnost čebel in matice ter podpira hitrejši razvoj čebelje družine. Uporabljajo se takrat, ko je v družini že zalega, ali za dražilno krmljenje v brezpašnem in deževnem obdobju, ko primanjkuje cvetnega prahu. Te izboljšane pogače imajo manjšo granulacijo sladkorja, kar zagotavlja hranjenje brez osipa v panju in kapljanja pogače po čebelah. Pomembno je tudi, da imajo nizko vrednost HMF (hidroksimetilfurfural).
Previdnost in kakovost pri krmljenju
Tveganja in opozorila
Pri uporabi krmnih pogač moramo biti previdni, kajti čebele za predelavo te hrane potrebujejo več vode, to pa utegne ob mrazu in slabem vremenu povzročiti nemalo težav. Ob spremenljivem vremenu s hitrimi ohladitvami obstaja nevarnost, da čebele ne bodo sposobne ogrevati celotne zalege, kar lahko vodi do pojava prehlajene zalege, griže ali noseme. Če prisegate na pogače, uporabite invertne pogače, ki jih lahko dobite v bolje založenih trgovinah s čebelarskim materialom.
Odsvetujem pa vam uporabo različnih dodatkov v pogačah, ker vplivajo na kakovost medu. Zavedati se moramo, da cvetnega prahu ne more nadomestiti noben nadomestek. Če se čebelar odloči za uporabo pogač, naj bodo te izdelane s cvetnim prahom, ki ga je čebelar pridelal sam, ali naj uporabi invertne pogače, ki so na voljo v specializiranih trgovinah.
Vpliv krmljenja na kakovost medu
Različni dodatki, ki se dodajajo pogačam, kot je kvas, lahko vplivajo na kakovost medu. V primeru "Preussove metode premeščanja satov" v AŽ-panjih se lahko zgodi, da se v medu pojavijo ostanki kvasovk. Med naj ne bi vseboval snovi, ki niso njegova naravna sestavina. Kvasovke v medu so sicer naravna sestavina nektarja ali mane, vendar njihova večja količina lahko nakazuje, da med ni pristen. Kvasovke povzročajo vretje (fermentacijo) medu.
Stabilnost medu z vsebnostjo vode od 17 do 20 % je odvisna od vsebnosti kvasovk. Med, ki vsebuje več kot 20 % vode, pogosto fermentira (Iurlina s sod., 2005). Fermentacijo povzročajo osmofilne kvasovke, ki živijo v okoljih z več vode in pretvarjajo glukozo in fruktozo v alkohol (etanol) in ogljikov dioksid. Tak med v resnici ni med.
Pri krmljenju čebel je ključno zavedanje, da je med naravna sladka snov, pridobljena iz nektarja cvetov ali izločkov rastlin. Čebele ga predelajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Med je sestavljen predvsem iz fruktoze in glukoze, vsebuje pa tudi organske kisline, encime in trdne delce. Po možnosti naj bo brez tujih primesi. Med ne sme imeti tujega okusa ali vonja, ne sme fermentirati, njegova kislost ne sme biti umetno spremenjena, prav tako ne sme biti pregret, da se ne uničijo naravni encimi ali zmanjša njihova aktivnost (Pravilnik o medu, 31/04, 89/04).
Ponarejanje medu in odgovornost čebelarja
Med je za človeka pomembno hranilo in tudi zdravilo, zato ima višjo vrednost kot druga sladila. To je razlog za pogosta ponarejanja medu po svetu. Ponarejeni med ima zmanjšano hranilno vrednost in ogroža zdravje ljudi. Čebele lahko same prispevajo k spremembi sestave medu, tudi če nimajo namena ponarejati. To se lahko zgodi, če so bile čebele spomladi dražilno krmljene, če jim je primanjkovalo hrane in jim je bil dodan prevelik delež sladkorja, ali če je v panju ostala zimska zaloga sladkorne raztopine.
Čebelarjeva naloga je zagotoviti, da v medu ni ostankov krme, ki vsebuje predelano sladkorno raztopino. Pred pašo je treba panje urediti tako, da v mediščih ni satov s sladkorno raztopino. Takšne sate je treba odstraniti in shraniti v tesno zaprtih omarah ali skrinjah. Satje je priporočljivo zaščititi pred voščeno veščo, pri čemer se izogibamo žveplenju, saj lahko ta postopek povzroči nastanek žveplene kisline, ki spremeni kislost medu.
Neposredno pred pašo in med njo čebeljih družin ni dovoljeno krmiti. Med dvema pašama in v brezpašnem obdobju je čebele dovoljeno krmiti le s tolikšnimi količinami hrane, kot jih lahko sproti porabijo. Vedno je treba imeti v mislih, da je med naravna sladka snov, ki jo čebele proizvedejo iz nektarja ali rastlinskih izločkov, in da sta med in cvetni prah najboljša hrana za čebele.
Ključ do uspeha: Naravne zaloge in izobraževanje
Zimski čas je priložnost za dodatna izobraževanja čebelarjev. Le na podlagi znanja bodo lahko ponudili kakovosten slovenski med, ki ustreza Pravilniku o medu. Medovi, vključeni v različne sheme kakovosti (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med z geografskim poreklom, Kraški med z geografskim poreklom, Zlati panj, med iz ekoloških čebelarstev), zagotavljajo višjo kakovost.